Rezultati glasovanja so pokazali, da so se vsi navzoči koalicijski poslanci izrekli proti interpelaciji, vsi poslanci iz vrst opozicije pa so glasovali za Pikalovo razrešitev. Nepovezani poslanec Borut Ambrožič je glasoval proti interpelaciji, njegov poslanski kolega iz skupine nepovezanih Ivan Vogrin pa za.
Medtem ko je koalicijska stran interpelacijo ocenila kot povsem nepotrebno in neutemeljeno, pa je opozicija poudarila, da Pikalo ni uspel ovreči očitkov iz interpelacije. Že uvodni del razprava je pokazal, da lahko minister zagotovo računa na glasove koalicije, kar pa je napovedalo, da SDS ne bo uspelo razrešiti Pikala.
Večurna razprava se je še posebej v popoldanskem delu pogosto oddaljila od vsebine interpelacije in se lotila aktualnega političnega dogajanja ter razhajanj v zvezi z njim.
SDS je Pikalu očitala nepravilnosti in korupcijo pri javnem razpisu Državljanska vzgoja ministrstva za šolstvo iz leta 2009. Projekt je prijavila ljubljanska fakulteta za družbene vede in za zmago na razpisu prejela 700.000 evrov. Pikalo naj bi pridobil večjo premoženjsko korist, saj je pripravljal projekt, je zapisano v interpelaciji.
Po besedah vodje poslanske skupine SDS in prvopodpisanega pod interpelacijo Jožeta Tanka je Pikalo dobil plačilo za nekaj, kar sploh ni nastalo v okviru projekta, saj je članek Kozmopolitanska demokracija napisal in objavil že pred tem, ko je razpis sploh izšel. Pikalo naj bi to storil z namenom pridobitve finančne koristi.
Tanko je poudaril, da se Pikalo ne v odgovoru na interpelacijo ne med razpravo v DZ ni potrudil ovreči očitkov, ki jih navaja interpelacija. Po Tankovih besedah tudi v razpravah koalicijskih poslancev ni bilo slišati argumentiranega zagovora ministra, ampak se je koalicija zgolj zatekala k preusmerjanju pozornosti na "neke druge čase, na neke druge ministre".
Pikalo je ponovno opozoril, da se interpelacija lahko nanaša le na delo ministra in njegovega resorja, ne pa na delo, ki je potekalo v drugem času in na drugi ustanovi. Spomnil je, da je bil v času razpisa visokošolski učitelj oz. raziskovalec na fakulteti in ni imel nobenega vpliva na takratnega ministra.
V zvezi s svojim člankom Kozmopolitanska demokracija je Pikalo pojasnil, da znanstvene revije že dolgo ne plačujejo več prispevkov, tako da članka ni dobil plačanega ne prvič ne drugič. V projektu pa so po njegovih besedah zapisali, kdaj je bil članek prvič objavljen.
Po Pikalovih besedah je šlo pri interpelaciji tudi za vprašanje maščevanja za koncesije, ki jih je nekdanji šolski minister iz vrst SDS podelil štirim visokošolskim zavodom, sedanja vlada pa jih je odpravila. Upravno sodišče je namreč ugotovilo, da so koncesije podelili na zakonsko sporen in diskriminatoren način, je pojasnil.
SDS se je v interpelaciji sklicevala tudi na anonimno ovadbo, ki je bila pred časom vložena zoper Pikala, nekdanjega šolskega ministra Igorja Lukšiča in državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje Aljuša Pertinača. Pikalo je dejal, da ovadbe še ni videl, da pa je med anonimno ovadbo in pravnomočno sodbo vendarle velika in pomembna razlika.
Na seji DZ je ministru v bran stopila tudi premierka Alenka Bratušek. Interpelacija zoper Pikala po njenih besedah nima nobene resne osnove in je "primer, kako se ne velja več vesti v Sloveniji". Kot je dejala Bratuškova, iz razprave o tokratni interpelaciji ne more iziti nič koristnega.
Koalicijski poslanci so nasploh zelo kritično ocenili vsebino interpelacije. Poudarili so, da SDS z ničemer ni utemeljila očitkov na račun Pikala. Iz koalicijskih vrst je bilo večkrat slišati, da se je SDS ponovno zatekla k anonimki, ki s svojimi insinuacijami ne more odgovoriti na vprašanje, ali očitki držijo ali ne.
Interpelaciji zoper Pikala in njegovega ministrskega kolego, ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta, bosta zagotovo najbolj zaznamovali nadaljevanje marčevske seje DZ. Virant bo pred poslance stopil zadnji dan seje, v petek.