Peter Jambrek spet malikuje Janšo, čeprav je ta v javnost spravil njegov udbovski dosje

»Jaz mislim, da je Janez Janša edini profesionalni politik z visoko stopnjo integritete. Pri njem je kontinuiteta njegovega delovanja povsem razvidna. On je res profesionalno vrhunski politik. Ampak pustiva slovenske razmere. On je, to pa vem iz lastnih izkušenj, državnik, ki ga v Evropi, zlasti v sosednjih državah, visoko cenijo,« je Jambrek o prvaku SDS povedal v intervjuju za portal Domovina.

Jambrek in Janša sta bila v 90 letih in prvem desetletju tega tisočletja trdna zaveznika. Med njima je počilo, potem ko je Jambrek leta 2011 asistiral Gregorju Virantu, ko je ta ustanovil svojo stranko in z njo nastopil na volitvah. Janša tega ni dobro sprejel in Jambreku ni prizanašal v kritikah, kar mu je slednji zameril. »Gotovo sva se z Janšo na neki javni način razšla. Janša je bil razmeroma žaljiv do mene osebno, jaz pa sem molčal,« je nekaj let kasneje povzel razkol.

Reči, da je bil Janša žaljiv, je mil opis tega, kar se je zgodilo. Nedolgo po Jambrekovi »izdaji«, praktično tik pred volitvami 2011 je več naslovnikov v slovenskih medijih prejelo t. i. »dosje Vito«, v katerem je pomembno vlogo odigral prav Jambrek. Šlo je za dosje nekdanje jugoslovanske tajne policije Udba iz leta 1966, v katerem je bilo popisano vohunjenje za slovenskim piscem in emigrantom Levom Detelo na Dunaju.

Dosje je v javnost s pomočjo Bojana Požarja spravil ravno Janez Janša, ki se je Jambreku tako maščeval za njegovo kolaboracijo z Virantom.

Detelo je v avstrijski prestolnici zalezoval sodelavec SDV s tajnim imenom Vito – nihče drug kot Peter Jambrek. Ta naj bi za Detelo vohunil na podlagi lastne iniciative in za plačilo, njegovo sodelovanje z Udbo pa je bilo tedaj staro že nekaj let – dovolj, da je bil »Vito« iz registriranega vira Udbe preimenovan v registriranega sodelavca. Dosje je v javnost s pomočjo Bojana Požarja spravil ravno Janez Janša, ki se je Jambreku tako maščeval za njegovo kolaboracijo z Virantom.

Zgodbe z udbovskim dosjejem Jambrek Janši ni tako hitro odpustil. Leta 2014 je recimo v intervjuju za Mladino razlagal, da se je na stara leta spametoval in da politiku, kot je Janez Janša, na volitvah ne bi zaupal še enega mandata. V intervjuju za Reporter leta 2015 pa je Jambrek dodatno nasul soli v rane prvaka SDS, ko je njegov prvi premierski mandat (2004-2008), na katerega je Janša še danes zelo ponosen, razglasil za neuspešen, izgubljen mandat brez reform, brez napredka na področjih medijske pluralnosti in profesionalnosti, tržnega gospodarstva in konkurenčnosti.

Kritičen je bil tudi do Janševega zavračanja prevzema odgovornosti za volilni poraz. »Zahodne demokracije poznajo mehanizme, kako se stranka ali koalicije ohrani pri življenju: vodstvo poražene strani samo odstopi, ker ve, da bo sicer odstopljeno. Ivan Oman ima prav. Vodstvo SDS, kakršno je, je predvidljivo zagotovilo za prevlado in prihodnje zmage levice. Cesar je nag. Vsi to vemo,« je dejal.

Par let kasneje se je njegov odnos z Janšo očitno le izboljšal. Za Dnevnikov objektiv je že leta 2018 dejal, da se nagiba k temu, da bo na volitvah volil SDS. Danes pa Janšo povzdiguje kot politika z neprekosljivo integriteto. Če nič drugega, gre namreč za politika, od katerega je imel Jambrek kot ustanovitelj več zasebnih fakultet izjemne finančne koristi.

»Izgubljeni« mandat prve Janševe vlade mu je denimo prinesel akreditacije in koncesije za njegove tri zasebne fakultete. Evropska pravna fakulteta, Fakulteta za državne in evropske študije in Fakulteta za slovenske in mednarodne študije, ki so se kasneje združile v Novo univerzo, so do danes od države prejele krepko čez 20 milijonov evrov javnih sredstev. Nič čudnega, če mu je v interesu, da se na oblast vrne Janez Janša, ki je vselej dober za Jambrekove visokošolske posle.

Nekdanja zaveznika, nato sovražnika, sta tako v zadnjih letih spet postala zaveznika, zbliževanje med njima pa je šlo tako daleč, da je Jambrek leta 2021 kolesarske protestnike primerjal s Hitlerjevimi rjavosrajčniki. Predlani pa je napadel tedaj dobro leto dni staro vlado Roberta Goloba, ker ni izvajala obljubljenih reform – pred tem je rabil sedem let in »udbaško« afero, da je zaradi podobnega kritiziral Janšo.