"Če bi se ti instituti dosledno uresničevali v praksi, bi lahko predstavljali t. i. imunski sistem pri preprečevanju korupcije. Tako pa je še vedno prisotna miselnost, da je pretentati državo vrlina, hkrati pa vse prevečkrat opažamo obvode zakonodaje, ki so sicer legalni, ne pa tudi legitimni," je ob predstavitvi letnega poročila in ocene stanja za 2023 poudaril predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi. Komisija je oba dokumenta prejšnji teden poslala državnemu zboru in predsednici republike.
Lani so na KPK prejeli 817 prijav, kar je 18 odstotkov več kot leta 2022, rešili pa so jih 600. Kot so sporočili, so 123 zadev odstopili policiji in tožilstvu, 244 pa drugim organom. Uvedli so 111 prekrškovnih postopkov in izrekli 102 ukrepa. KPK je lani izdala 11 priporočil in dve pobudi.
Na komisiji izpostavljajo, da čeprav so kvantitativni kazalniki, kot so povečanje števila prijav, več odstopov drugim organom, več kot sto ukrepov v postopkih in drugo, ugodni, poudarek še naprej ostaja na kakovosti dela.
Med glavnimi dosežki za lani izpostavljajo analizo delovanja javnega sektorja na področju zdravstva in novi predlog resolucije o preprečevanju korupcije, prevzem novih nalog in pristojnosti s področja zaščite prijaviteljev, uspešno zaključen pilotni projekt Krepitev integritete otrok v osnovnih šolah in novi preventivni projekt z znanimi imeni iz sveta športa Ilko Štuhec, Žigo Jelarjem in Matjažem Kekom kot prvimi ambasadorji integritete.
Posebej izpostavljajo, da gre pri zaščiti prijaviteljev za izjemno pomembno področje, zato je komisija veliko dela usmerila v ozaveščanje o novi ureditvi in to bo nadaljevala tudi v prihodnje.
Za napredek na področju preprečevanja korupcije pa bo nujna sprememba miselnosti in odprava neustreznih praks, so dodali na KPK.
"Ostajajo številni izzivi tako z vidika neustreznih zakonskih določb kot kršitev zakona in neprevzemanja odgovornosti vodilnih ljudi na funkcijah, ki bi morali biti zgled drugim," izpostavljajo.
V poročilu in oceni stanja za lani naslavljajo tudi problematiko iskanja obvodov zakonodaje, torej ravnanj, ki sicer ne pomenijo kršitve zakona, so pa v nasprotju z namenom zakona. Nekateri mednarodni kazalniki namreč potrjujejo, da je v Sloveniji v teoriji marsikaj odlično, v praksi pa je drugače.
"Slovenija tako dosega zelo visoke ocene pri indikatorjih integritete javnega sektorja Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), na indeksu zaznave korupcije Transparency International pa nasprotno zaseda mesto pod povprečjem Evropske unije," navajajo.
Za učinkovito spremembo na bolje moramo po mnenju komisije spremeniti miselnost, ki v ospredje postavlja zgolj lastno korist, in prekiniti prakso iskanja obvodov, kako pretentati državo. Nujno je tudi sodelovanje drugih deležnikov, ki morajo prepoznati pomen integritete, odgovornosti in transparentnosti ter tudi z dejanji odločno pokazati, da je toleranca do korupcije ničelna.