Boris A. Novak
ŽIŽKOV ORAKELJ
(francoska balada)
»Pesniki so slepi potniki na vlaku zgodovine.«
(Slavoj Žižek, Problemi, 1975)
»Ne polagajte upanja v kulturo,« pravi Žižek. Po njegovem ni etničnega spora, kjer ne bi specifične vloge odigrala kultura, natančneje, pesniki, pri čemer Radovan Karadžić ni osamljen primer. Poezija, vključena v takšne etnične izbruhe, ljudem omogoči iti onkraj nekih osnovnih etičnih, človeških omejitev, početi grozne stvari in ob tem biti prepričani, da so napravili nekaj pomembnega in hvalevrednega.
(iz intervjuja Jele Krečič s Slavojem Žižkom, Delo, 12. novembra 2011)
Slavoj je Prerok in Žižek je Car,
slednja beseda dekret in orakelj.
Mediji hvalijo Slavojev dar,
da napove Kapitalu debakel
in prepove nam: »Poetov nikar!«
Svojčas žareč od levičarskih bakel,
Luč Komiteja, zdaj sebi postavlja oltar,
od Tita in Wall Streeta močnejši Vladar!
Zizek is holy, oh holy, oh Hollywood star!
Vlak zgodovine je vozil naš Vodja,
pesnike krcal in brcal skoz vrata:
nas, slepe potnike – On, Strojevodja! …
Karadžića je razkrinkal kot brata
pesniških slepcev. – Res strašnà je usoda
slepca, saj nisem opazil Slavója
med bombardiranjem Sarajeva. – Toda
Videc in Vedež je vešče skrbel za bazar.
Zizek is holy, oh holy, oh Hollywood star!
Dolga je pot skozi gnoj institucij,
ki je peljala marksista v jajca
doktorja Freuda. Mag svaj in prekucij
se je prebil do orgastičnega vrha.
Res je sicer, da nerad se oprha
in da ga rajca sto let stara majica –
a tako poduhamo Njegovega Duha!
Slavoj je Zakon in Bog, genialni Pi aR,
Zizek is holy, oh holy, oh Hollywood star! …