Agencija RS za okolje (Arso) je namreč konec novembra z odločbo zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja za projekt prenove Plečnikovega stadiona, razlog za zavrnitev pa so po njihovih pojasnilih visoko presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa v času gradnje.
Družba BŠP, ki jo poleg GSA sestavljajo še Mesta občina Ljubljana in Olimpijski komite Slovenije, se je pritožila na ministrstvo. Po mnenju Pečečnika, je Arsova odločba nepravilna. Prav tako čakajo na odločitev glede lastništva glede parcele 312, torej zelenice ob stadionu. Na tem zemljišču je predvidena polovica potrebnih parkirnih mest za obiskovalce stadiona.
Ker je prihodnost projekta negotova, ima Pečečnik za zdaj v mislih štiri različne načrte, med drugim scenarij, da parcela 312 ne bila del projekta, scenarij glede odločitve Arsa in scenarij, po katerem bi v zgodbo namesto GSA prišel tretji družbenik, je razložil. Več o teh scenarijih ni želel govoriti, saj da jih je šele dal v razpravo, obenem pa je še vedno njihov osnovni načrt nadaljevanje projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Družba BŠP je okoljevarstveno soglasje za projekt prvič dobila maja 2012, a je ministrstvo za kmetijstvo in okolje novembra istega leta soglasje po pritožbi predstavnikov koordinacijskega odbora stanovalcev Fondovih hiš odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje Arsu.
Arso je v ponovnem postopku zavrnil zahtevek BŠP za izdajo soglasja, vendar je pristojno ministrstvo junija letos odločbo agencije, s katero so zavrnili izdajo soglasja, odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
Za projekt prenove, ki je vreden 200 milijonov evrov, je družba BŠP leta 2009 na mednarodnem natečaju izbrala rešitev biroja GMP iz Berlina. Ta predvideva, da bodo zgodovinske elemente stadiona prenovili in ohranili takšne, kot jih je zasnoval Plečnik. Novi objekti - večnadstropna stavba s hotelom, športna klinika in trgovine ter niz stolpičev za poslovne prostore in bivanje - pa bodo fizično in programsko ločeni od obstoječih. Pod stadionom je predvidena garaža za približno 2300 avtomobilov.
Prebivalci Fondovih hiš že od začetka projekta nasprotujejo vsaki pozidavi zelenice ob blokih pri ljubljanskem bežigrajskem stadionu in vztrajajo, da morajo Fondovi vrtovi ostati zelena površina, saj niso le pripadajoče zemljišče k stanovanjskim stavbam, ampak tudi vplivno območje kulturnega spomenika, na katerem se ne sme graditi.