Ocena enoletnega dela vlade Marjana Šarca je seveda najprej odvisna od tega, kaj smo pričakovali, ko je nastopila svoj mandat. Če so bila pričakovanja visoka, bo ocena zanesljivo strožja in manj ugodna. Moram priznati, da od Šarčeve vlade nisem veliko pričakoval, zato lahko po enem letu opazovanja od strani zapišem, da je Marjan Šarec iz njim vlada, ki jo vodi, še največ, da ne rečem najboljše, kar smo lahko dobili glede na strankarsko politično ponudbo pred volitvami leta 2018.
Da se razumemo: vlada v prvem letu še ni storila nič takega, po čemer bi jo lahko prepoznali tudi čez leta, ko že dolgo ne bo več na oblasti: predvsem gre za zdravstveno reformo, vodenje gospodarske in socialne politike v obdobju (pričakovane) recesije, za dolgoročno soočanje z izzivi starajoče se družbe in podnebne spremembe.
Razlogi za določeno zaupanje v vlado Marjana Šarca torej niso predvsem vsebinske narave, ampak gre bolj za 'politično tehnologijo' Šarčevega vladanja. V letu dni je vlado stabiliziral, med drugim je učinkovito zaustavil skrajna neprijetna obračunavanja in polemike med vladnimi ministri različnih strank, kar neugodno vpliva na javno percepcijo vlade, in se nesporno profiliral kot vodja, ki ima stvari in ljudi pod nadzorom. Prav nasprotno od predhodnika, za katerega se je vseskozi zdelo, da mu stvari uhajajo izpod rok.
Predvsem pa Šarec govori jezik, ki je ljudem razumljiv, redko prestopi mejo banalnosti.
Značilno za Šarca je, da v raznoraznih večjih ali manjših političnih konfliktih ne igra na prvo žogo, pusti, da se stališča soočijo, izčistijo in potem reagira z zaključno in običajno zadnjo besedo. Hkrati pa je hiter pri potezah, ki utegnejo omajati moralno kredibilnost vlade, to je dokazal pri odstopu poslanca, ki ni plačal sendviča, ali pa strankarskega sekretarja za nelegitimno politično posredovanje.
Predvsem pa Šarec govori jezik, ki je ljudem razumljiv, redko prestopi mejo banalnosti. Njegovi javni nastopi na raznih prireditvah so drugačni od politično konvencionalnih modrosti, priseganj in zaklinjanj na vse mogoče, imajo osebno noto, skozi katero izraža svoja stališča.
Vse to mu prinaša priljubljenost in visoko javno politično podporo. Vprašanje za naslednja tri leta je, ali bo politični status, ki ga danes ima v slovenskem političnem prostoru, uporabil za to, da kaj stori in spremeni, ali pa je ta status največ, kar je nameraval storiti.
