Kot je pojasnil papež, "občuti težo" svojih dolžnosti, odločitev o odstopu pa je "po dolgem premisleku" sprejel "v dobro Cerkve", poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Sveti oče naj po svojih lastnih besedah "zaradi visoke starosti" ne bi imel več moči za opravljanje dolžnosti.
Kot je še poudaril, je v današnjem svetu, ki ga zaznamujejo "hitre spremembe in zelo pomembna vprašanja za življenje in vero", za vodenje Cerkve in oznanjevanje evangelija potrebna "moč telesa in duha". Pri njem se je v zadnjih mesecih ta moč zmanjšala do take mere, da je moral "priznati nezmožnost opravljanja službe, ki mu je bila zaupana", je dejal.
Ob tem se je kardinalom, zbranim na konzistoriju, zahvalil za vso "ljubezen in delo, s katerima so skupaj z njim nosili breme njegove službe", ter jih prosil za odpuščanje za vse svoje napake, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Vodenje Cerkve bo zaključil 28. februarja ob 20. uri po lokalnem času. 85-letni papež je že pozval k sklicu konklava, na kateri bodo kardinali izvolili njegovega naslednika. Po navedbah vatikanskih virov naj bi konklave potekal v marcu, dodaja APA.
Nemec Joseph Ratzinger je na čelo Katoliške cerkve stopil 19. aprila 2005. Bil je osmi Nemec na sedežu poglavarja Katoliške cerkve in prvi po 480 letih. Pred izvolitvijo je bil tesen sodelavec prejšnjega papeža Janeza Pavla II. in do njegove smrti prefekt kongregacije za nauk vere. Do izvolitve za papeža je bil dekan kardinalskega zbora. Velja je za zagovornika skrajno konservativnih stališč Cerkve.
Benedikt XVI., ki bo čez nekaj mesecev dopolnil 86 let, je sicer že leta 2010 dejal, da si lahko predstavlja, da bi se zaradi zdravstvenih razlogov odpovedal papeževanju. Da je prav načeto zdravje razlog za njegovo odločitev, je danes potrdil tudi njegov brat Georg Ratzinger.
Iz sveta prihajajo prvi odzivi na odločitev papeža Benedikta XVI., da 28. februarja odstopi s položaja poglavarja Rimskokatoliške cerkve. Skupni imenovalec prvih odzivov je veliko presenečenje.
Nemška vlada je papežu, ki je po rodu Nemec, izrazila spoštovanje in hvaležnost. "Nemška vlada ima najvišje spoštovanje do svetega očeta in mu izraža hvaležnost za vodenje Cerkve zadnjih osem let," je izjavil tiskovni predstavnik vlade Steffen Seibert. V kratkem naj bi se oglasila tudi kanclerka Angela Merkel.
Italijanski premier Mario Monti je medtem v prvem odzivu dejal, da je "zelo pretresen ob tej nepričakovani novici". Na vprašanje, ali je bil o tem predhodno obveščen, je odgovoril nikalno.
Kardinal in dekan kolegija kardinalov, pred tem pa dolga leta vatikanski državni tajnik Angelo Sodano je dejal, da je papeževa napoved prišla kot "strela z jasnega".
Francoski predsednik Francois Hollande pa je poudaril, da si odločitev papeža zasluži vse spoštovanje. "Nimam posebnega komentarja na to odločitev, ki je vredna spoštovanja in po kateri bo izvoljen nov papež," je za novinarje izjavil Hollande.