Kot je poudaril v uvodu v panel voditeljev na 13. BSF, ta zastoj ne pomeni, da se je ustavil čas in da je EU v nekem zamrznjenem stanju. "Nasprotno. Opažamo jasen deficit vizije nadaljnje poglobitve EU, zato pa vse bolj jasno vidimo vračanje k nacionalnim politikam," je dejal.
Po Pahorjevih besedah zastoj ne pomeni, da vsi čakamo, stojimo na mestu. "Očitno je, da tisti, ki niso naklonjeni nadaljnji krepitvi EU, gredo naprej. ," je opozoril.
Zastoj pri institucionalnem, političnem, gospodarskem in drugem povezovanju EU daje moč nacionalistični politiki. "Zdi se, da tisti, ki verjamemo v močno EU, zdaj nimamo jasne vizije. Zato je toliko bolj jasna njena alternativa - vračanje moči državam članicam," je ocenil.
Če v razumnem času tisti, ki verjamemo v pomen EU za mir, varnost in blaginjo Evropejcev ne bomo dali neke vizije, skupne politične platforme za razvoj EU, za njeno renesanso, se lahko v naslednjih petih ali desetih letih evropska ideja znajde ne samo v razvoju, ampak tudi v zatonu, je opozoril predsednik.
Zastoj EU se bo po njegovih besedah spremenil v krizo, če bo nacionalistična politika začela prevladovati. "Zaenkrat še ne. Vendar je močnejša, kot kadarkoli prej. In je v vzponu," je opozoril.
"Proevropska politika, v strahu za svoj položaj, se ji prilagaja. Ne ponuja alternative. Mislim, da tako ne more iti več naprej. Treba je sprejeti neko politično tveganje. Treba se je izpostaviti," je dejal Pahor.
Spregovoril je tudi o širitvi EU na Zahodni Balkan. Po njegovem mnenju je Slovenija zainteresirana za uspeh teh prizadevanj. "Šibka EU pa se ne bo mogla širiti na Zahodni Balkan," je opozoril.
Kritičen je bil do Evropske komisije, ker ni priznala odločbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. "Zakaj bi se države na Balkanu trudile, da dosežejo dogovor o odprtih vprašanjih, če jim takih dogovorov ni potrebno spoštovati?" se je ob tem vprašal.