Pahor in estonska predsednica ne vidita alternative EU

V Evropi po besedah Kaljulaidove še vedno obstaja država, ki ne spoštuje mednarodnega prava v mednarodnih vodah. "To so razmere, na katere moramo biti pozorni, in delati skupaj," je poudarila. "In to je tudi razlog za to, da ne vidim alternative, kot da ostanemo skupaj," je dejala.

Tudi Pahor je povedal, da ne vidi alternative EU, ki bi zagotavljala stabilnost. Je pa poudaril, da je trenutno evropska ideja v krizi, ki traja že več let. Zato je Evropsko komisijo, Evropski svet in Evropski parlament pozval k novi konvenciji o prihodnosti unije, morda k novemu ustavnemu procesu.

Poudaril je sicer, da se nova Evropska komisija ne bo mogla soočiti s strateškimi vprašanji, kot je prihodnost unije, če najprej ne bo rešila ključnih dveh trenutnih izzivov, to sta brexit in migracije.

Glede britanskega izstopa iz EU je dejal, da je sporazum, ki sta ga sklenila London in Bruselj, dober. 27 držav se lahko dogovori za spremembe sporazuma, a slovenski predsednik pred začetkom spreminjanja želi zagotovitev, da bo proces spreminjanja končan.

Kaljulaidova pa je poudarila, da se ni mogoče ponovno pogajati o sporazumu, dokler Velika Britanija ne bo spremenila svojih pogajalskih izhodišč. Trenutni sporazum namreč temelji na teh izhodiščih.

Predsednika sta se strinjala, da bo ena ključnih prvih nalog nove Evropske komisije soočenje z migracijami. Estonska predsednica je izpostavila pomen sodelovanja z Afriko, od koder prihajajo migranti.

"Potrebujemo dogovor, drugače schengen ne bo mogel več delovati," je poudarila. Po njenih besedah je treba najti rešitev, s katero bodo zadovoljni vsi, tako prebivalci EU, kot tisti ljudje, ki prihajajo sem.

Pomen tega, da bodo z rešitvijo migracijskega vprašanja zadovoljni vsi, je izpostavil tudi slovenski predsednik. "Staknimo glave in ponovno premislimo, skušajmo najti kompromis pri delitvi bremen, in rešitev, s katero bodo zadovoljni vsi," je pozval.

Izpostavil je še pomen širitve EU, pri čemer je treba po njegovih besedah ločiti med državami Zahodnega Balkana na eni strani ter drugimi državami, kot sta Turčija in Ukrajina, na drugi.

Predlagal je, da se o državah Zahodnega Balkana ne razpravlja kot o paketu, ampak kot o posameznih državah. "Modro bi bilo ne pospešiti procesa širitve, ampak ga imeti na agendi in podpirati vse v regiji pri reformah in spravnih procesih," je dejal Pahor.

Nadaljnjo širitev EU je podprla tudi estonska predsednica, ki pa je izpostavila, da je treba državam, ki se želijo pridružiti EU, stati ob strani, predvsem v luči pritiskov s strani tretjih držav.