Za izhod iz krize bi sledili že sprejetim strateškim dokumentom
Z Dogovorom o sodelovanju za izhod iz krize bi, potem ko bi to potrdili še organi strank, sklenili, da podpirajo izvedbo Programa stabilnosti in Nacionalnega reformnega programa za obdobje 2012-2016, ki ga je vlada sprejela in poslala Evropski komisiji maja 2013.
Prednostni ukrepi in strukturne spremembe, o katerih bi se zedinili, bi tako bili: uvedba evropskega semestra v domač pravni red, sanacija bančnega sistema, skladno z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, uveljavitev centraliziranega sistema upravljanja državnih kapitalskih naložb in pospešitev procesa privatizacije skladno s strategijo upravljanja naložb, prenova zdravstvenega sistema, visokega šolstva, javnega sektorja in sistema javnega naročanja, uveljavitev celovitega programa zmanjšanja brezposelnosti mladih ter sprejem zakona o izvedbi fiskalnega pravila.
Pri tem pa bi se s tem dogovorom stranke zavezale tudi, da si bodo prizadevale za krepitev pravne kulture in pravne države kot enega temeljnih stebrov demokratične družbe in države.
Preferenčni glas bi bil obvezen, prag za vstop v parlament pa bi dvignili
Z drugim besedilom pa bi se predsedniki parlamentarnih strank obvezali, da bodo ustreznim organom strank posredovali v obravnavo spremembe in dopolnitve volilnega sistema, saj "večinsko ocenjujejo, da je treba storiti nov korak v smeri uresničevanja 80. člena ustave, po katerem imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom". Morebitne spremembe pa da morajo biti sprejete dovolj zgodaj za njihovo uveljavitev pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami.
Načelne usmeritve pri oblikovanju dopolnitev in sprememb obstoječega volilnega sistema pa bi bile, da se uveljavi obvezni absolutni prednostni (preferenčni) glas in da volivci glasujejo o celotni listi kandidatov na ravni volilne enote.
To pomeni, da bo volivec moral na listi obvezno obkrožiti konkretnega kandidata z liste, izvoljeni pa bi bili tisti, ki bi dosegli največje število preferenčnih glasov. Če bi obkrožil samo ime liste kandidatov ali če bi obkrožil več kandidatov na isti listi, bi vsakemu izmed kandidatov pripadel enak delež tega glasu.
Če tako ne bi bilo izvoljenih dovolj poslancev, bi se na preostala poslanska mesta, ki bi pripadla listi v volilni enoti, razporedili kandidati po vrstnem redu na listi.
Volilni okraji bi se tako ohranili zgolj na administrativni ravni.
Tretja načelna usmeritev pa je dvig volilnega praga za vstop v DZ s štirih na pet odstotkov. NSi, ki je na zadnjih volitvah v letu 2011 dosegla 4,88 odstotka glasov, tako po tem sistemu ne bi prišla v poslanske vrste.
Če bi v nadaljnjih pogovorih dosegli soglasje, bi poleg predlaganih temeljnih sprememb uveljavili tudi druge spremembe in dopolnitve zakona o volitvah v državni zbor, o čemer pa bi se pogovarjali na naslednjem srečanju skupaj z vodji poslanskih skupin.
Predsedniki parlamentarnih strank na sestanek z različnimi pričakovanji
Stališča strank glede volilnega sistema so sicer bolj ali manj znana. PS se zavzema za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, predlog so že vložili v DZ. Svojih pričakovanj pred sestankom pa predsednica vlade Alenka Bratušek še ni razkrila.
SDS je pred tedni v obravnavo v DZ vložila predlog za začetek postopka za spremembo ustave, po katerem bi vanjo zapisali dvokrožni večinski volilni sistem. Prvak SDS Janez Janša pa je pred dnevi zagotovil, da bo stranka podprla vsak korak, ki bi volilni sistem približal temu cilju. V pogovoru za STA pa je povedal, da je Pahorju predlagal, da na sestanku spregovorijo tudi o tem, ali se je še smiselno drago zadolževati na finančnih trgih ali pa si je za sanacijo bank bolje sredstva ceneje izposoditi iz mehanizma ESM.
Predsednik SD Igor Lukšič je glede sprememb volilnega sistema pred ponedeljkovim sestankom spomnil, da so stališča glavnih protagonistov vse od leta 1993 še vedno enako deljena: Liberalci bi želeli več proporcionalnosti, konservativci pa večinski volilni sistem. "Za boljši parlament potrebujemo boljše kandidate," je navedel Lukšič in pozval, naj stranke "raje delajo na tem".
Predsednik DL Gregor Virant pričakuje premik pri iskanju širokega soglasja za spremembe volilnega sistema v smeri večjega vpliva volivcev na izbiro posamičnih kandidatov. Zavzema se torej za uvedbo preferenčnega glasu.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec medtem ne pričakuje, da se bodo v ponedeljek dogovorili glede sprememb volilnega sistema. Pričakuje pa konstruktiven pogovor z opozicijo glede načina reševanja krize v Sloveniji.
SLS je pred dnevi Pahorju predlagala, da bi na sestanku "namesto o različicah volilnih sistemov ter posledičnem vnovičnem razplamtevanju ideoloških razprav", raje spregovorili o "realnih problemih" in ključnih ukrepih, ki jih mora država izpeljati za lastno preživetje brez mednarodne pomoči.
Predsednica NSi Ljudmila Novak pričakuje obnovitev dialoga med koalicijo in opozicijo, kar je po njenem mnenju nujno potrebno. V NSi si želijo, da bi večino razprave namenili vprašanju reševanja gospodarsko finančnega položaja Slovenije.
NSi sicer ne podpira večinskega volilnega sistema, so pa odprti za zvišanje volilnega praga na pet odstotkov in za večji vpliv volivcev na izbiro poslanca s preferenčnim glasom. Medtem ne podpirajo vloženega predloga za kombiniran volilni sistem. Po ocenah NSi je nedodelan.