Pahor in stranke konec meseca o spremembi volilnega sistema

Poleg predloga poslancev PS je v parlamentarnem postopku še predlog, ki ga je s podpisi volivk in volivcev vložila Zveza društev upokojencev Slovenije. Na podlagi izmenjave mnenj na nedavnih ločenih pogovorih z vodji strank pa predsednik Pahor ugotavlja, da predlog PS veliko bolj odraža načelne usmeritve za spremembe. Predsednici in predsednike strank v pismu, ki jim ga je poslal minuli teden in ga je pridobila STA, prosi, naj mu čim prej posredujejo svoja stališča.

Ker je bil predlog PS v parlamentarni postopek vložen prej, bo tudi prvi na vrsti za obravnavo v DZ, pojasnjuje predsednik DZ Janko Veber. Kot je povedal za STA, bo pred začetkom postopka počakal na dogovor strank pri predsedniku republike. A tudi če bi se na pogovorih izkazalo, da ta predlog nima zadostne podpore v DZ, bodo morali poslanci o tem glasovati oz. odločiti, ali je primeren za nadaljnjo obravnavo. Če mu ne bodo prižgali zelene luči, bo na vrsti predlog predstavnikov upokojencev.

Poslanci PS predlagajo ohranitev proporcionalnega volilnega sistema z uvedbo absolutnega preferenčnega glasu in ukinitvijo volilnih okrajev. Za to sicer ni potrebna sprememba ustave, a je tudi za sprejetje sprememb volilnega zakona v DZ potrebna dvotretjinska večina.

Veber glede na dosedanje izkušnje v DZ ocenjuje, da bo zadostno podporo za ukinitev volilnih okrajev zelo težko doseči. Če bi prišlo do ukinitve volilnih okrajev, bi tudi po njegovem mnenju to pomenilo, da dajejo prednost večjim mestom in krajem, saj bi ti dobili pretežni del predstavnikov v parlamentu. Tako bi nastajale še večje razvojne razlike med podeželjem in mesti, je ocenil za STA.

Če pa bi uvedli še absolutni preferenčni glas, bi po njegovem mnenju izničili prizadevanja, da imamo v parlamentu tudi ustrezno zastopanost po spolih. Pri teh spremembah je cela vrsta pomembnih vprašanj, zato bi lahko z eno nepremišljeno spremembo volilne zakonodaje posegli tudi v ustavno pravico na kakšnem področju, je posvaril. Zato je pred tem, ko gre kakšen tak zakon v parlamentarni postopek, potreben tehten premislek.

Naklonjenost ukinitvi volilnih okrajev je med strankami v parlamentu še precej nejasna. Predloga zagotovo ne bi v celoti podprla poslanska skupina SD, je pojasnil Veber.

Ukinitev volilnih okrajev sicer podpira DL, pa tudi za SDS bi to bil verjetno korak v pravo smer. A je vprašanje, če bi ta stranka v luči prizadevanj za korenitejše spremembe volilnega sistema predlog PS tudi podprla.

SDS je v zadnjem času namreč znova okrepila prizadevanja za spremembo volilnega sistema v smeri, da bodo imeli odločilen glas pri izbiri svojega predstavnika, brez česar po njihovem mnenju ni mogoče računati na izhod iz krize. Med drugim so v SDS že omenjali dvig volilnega praga in uvedbo večinskega volilnega sistema, a ta sodeč po stališčih parlamentarnih strank nima možnosti za potrditev.

Prvak DeSUS Karl Erjavec je v začetku oktobra ocenil, da predsednik SDS Janez Janša "želi takšen volilni sistem, ki bi spominjal na enopartijski sistem, kjer praktično ne bi bilo več boja za oblast". DeSUS se zavzema za ohranitev proporcionalnega sistema.

V SLS menijo, da je zgolj ukinitev obstoječih volilnih okrajev in uvedba preferenčnega glasu na ravni volilne enote že v osnovi škodljiva ideja za demokracijo v slovenski državi, "ker pomeni neenakomerno zastopanost regij in posameznih območij v DZ".

V NSi pa pojasnjujejo, da se zavzemajo za spremembe sedanjega proporcionalnega sistema v smeri večjega vpliva volivcev pri izvolitvi poslancev.

Sicer pa kot nekakšna vmesna pot ostaja možnost kombiniranega volilnega sistema. V tem primeru bi imel volivec dva glasova: enega bi lahko dal določeni politični stranki, drugega pa posameznemu kandidatu, je pojasnil predsednik DZ Veber.

Sam se sicer o naklonjenosti takemu sistemu ne izreka konkretno, saj bi bilo treba to možnost precej natančno proučiti. Preden bi se v DZ začel postopek za tako ustavno spremembo, bi morala po predsednikovih besedah svoje povedati predvsem stroka.

Veber sicer poudarja, da je treba pri spremembah volilne zakonodaje najprej poiskati dvotretjinsko večino med poslanci. Če dogovora za spremembo ni, so po njegovih besedah vse aktivnosti v smeri začetka postopka brez pravega cilja in zapravljanje energije. Tako bo pred začetkom katerega koli postopka za spremembo volilne zakonodaje počakal na dogovor strank pri predsedniku republike.

V Uradu predsednika republike so sicer že poudarili, da je treba s spremembami volilne zakonodaje pohiteti, če bi želeli po novem sistemu izpeljati že prihodnje parlamentarne volitve.

Predsednik DZ Veber medtem ocenjuje, da bo do dogovora "težko prišlo v tako kratkem času".