"Volitve so bile razpisane v skladu z ustavo in zakoni, na njih so sodelovali vsi, ki so danes v parlamentu, in tudi tisti, ki niso dobili podpore. Z rezultati so bili lahko nezadovoljni ali pa zadovoljni, vendar pa so jih sprejeli," je dejal predsednik republike v pogovoru za oddajo Epilog.
Vodstvo SDS je namreč na tri predsednike naslovilo pismo, v katerem predlaga sestanek, na katerem bi preverili, "ali pri nosilcih najvišjih političnih funkcij v državi obstaja pripravljenost za iskanje dogovora o politični popravi krivice, ki je bila povzročena slovenski demokraciji in SDS".
Po Pahorjevih besedah tega sestanka ne bo, tako sta se odločila že pred njim predsednika vlade in DZ, pa tudi sicer ni prepričan, da je tak sestanek koristen. Je pa Janšo poklical po telefonu in se dogovoril, "da se, kot običajno, sestaneva na neformalnem pogovoru in vidiva, za kaj gre".
Glede stališča predsednika DZ Milana Brgleza, da je pismo še en poskus SDS, da slovensko družbo umetno razdeli na dva pola, pa je Pahor dejal, da je pri takšnih vprašanjih kdaj dobro reči kakšno besedo manj kot več, a da ima predsednik DZ pravico, da se izreče po svoji vesti.
Pahor je spregovoril tudi o privatizaciji, ki ji je zelo naklonjen. Glede prodaje Telekoma Cinvenu pa se ni želel izrekati, ker ne pozna podrobnosti.
Ob tem je poudaril, da "ko DZ sprejme odločitev, katera podjetja so na voljo za privatizacijo, mora to brez vmešavanja politike opraviti Slovenski državni holding". "Za to je bil tudi ustanovljen," je bil jasen.
Dotaknil se je begunske krize in v nasprotju z vladnim stališčem ocenil, da je Slovenija sposobna sprejeti 702 begunca, da zaradi tega ne bomo nič manj varni, počutili pa bi se bolj človeške. A ob tem poudarja, da se kriza na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki šele začenja, zato ga skrbi, da verjetno ta številka čez pol leta ne bo dovolj. Zato je treba najti rešitev, ki ne bi prinesla še dodatnih obremenitev.
Glede razmer na Zahodnem Balkanu je menil, da je trenutno stopnja zaupanja med državami v regiji manjša kot pred letom dni ter da je vžigalna vrvica kratka povsod. Zato se morajo v tej regiji voditelji vzdržati vsakega ravnanja in izjav, ki bi odnose med državami poslabšali.
Pri vprašanju o grški dolžniški krizi je poudaril, da podpira finančnega ministra Dušana Mramorja, da je v pogajanjih z Grčijo precej vztrajen.
Tudi sicer ocenjuje, da vlada Mira Cerarja sprejema ukrepe v pravo smer, toda premalo odločno in prepočasi. Reforme odlaga, ker je to nepopularno. A "kot nekdo, ki ima s s takim načinom dela izkušnje", opozarja, da se na koncu tako odlaganje ne bo končalo dobro.
Če vlada ne bo končala mandata, pa Pahor napoveduje, da ne bo predlagal mandatarja, pač pa razpis volitev.
Pahor je v pogovoru za Epilog še ocenil, da je boljši predsednik, kot je bil premier. Glede svojega obnašanja na letošnji Maturantski paradi pa je ocenil, da ni šlo za degradacijo predsedniške funkcije, kot so mu očitali. "Ob tolikih dogodkih, ki so na mojem dnevnem redu, se lahko zgodi takšna statistična napaka," je dejal.
O svoji politični prihodnosti pa je dejal, da še ne razmišlja o kandidiranju za drugi predsedniški mandat. Zagotovo pa se ne bo vrnil v domačo strankarsko politiko, je zatrdil.