Pahor povedal, komu bi rad podelil mandat za sestavo vlade

Predsednik je spregovoril o boju z epidemijo in ponovil stališče, da bi pri vprašanju o uvedbi obveznega cepljenja sledil morebitni oceni slovenske znanosti in stroke, če bi ti ocenili, da je to odločilnega pomena. A je dodal, da bi v tem primeru izkoristil možnost, ki mu jo dajeta ustava in poslovnik DZ, ter prosil za nagovor pred DZ, v katerem bi poslance prosil, da enotno podprejo odločitev o obveznem cepljenju.

Ob tem je dejal, da razume, da imajo nekateri še vedno strah pred cepljenjem in dodal, da je vsak, ki premaga ta strah, junak tega časa.

Ocenil je tudi, da se moramo "že zdaj, hkrati, ko končujemo epidemijo, ukvarjati s pomembnimi razvojnimi vprašanji". Med drugim se je zavzel za strukturno spremembo na področju zdravstva. Ob vprašanju dviga zdravniških plač, pa je dejal: "Ko odprete Pandorino skrinjico, morate vedeti, na kakšen način jo boste zaprli, sicer tvegate eno zelo nepredvidljivo situacijo v javnem plačnem sistemu."

Pahor je ponovil, da namerava redne parlamentarne volitve, ki bodo po sedanjih načrtih potekale 24. aprila, razpisati 9. februarja. Ker je po ustavi po volitvah vezan na posvet s poslanskimi skupinami, bo na teh posvetih ugotovil, ali kdo od strankarskih voditeljev, ki bi želel postati predsednik vlade, uživa potrebno podporo za imenovanje v državnem zboru.

"Če se to ne bi zgodilo, potem bi v taki situaciji dal priložnost relativnemu zmagovalcu," je zatrdil predsednik, ki si želi, da bi bil rezultat volitev tako jasen, da bi nekdo imel precej določen mandat za sestavo vlade.

V zvezi s političnimi kadrovanji meni, da v Sloveniji korporacijska kultura očitno še ni dovolj razvita, zaradi česar politika marsikdaj na koncu oceni, da ima pravico posegati tudi kadrovsko v korporacijsko upravljanje. "Mislim, da je to velika napaka," je dejal Pahor in pri tem meril tako na kadrovanje v državnih podjetjih kot tudi v drugih podsistemih, do česar bi morala biti politika veliko bolj zadržana.

Glede dosežkov evropskega predsedovanja je izpostavil vrh v Ljubljani, na katerega so bili povabljeni tudi voditelji držav Zahodnega Balkana in je bil dosežen dogovor o nadaljevanju širitvenega procesa, kar se je ob koncu predsedovanja z odpiranjem novih poglavij dejansko tudi zgodilo.

"Kljub naporom pa žal nismo uspeli streti trdega oreha izsiljevanja Severne Makedonije z novimi koncesijami, da bi nadaljevala pot v Evropsko unijo," je dejal in dodal, da si bo prizadeval, da bi mogoče še v času francoskega predsedovanja vendarle našli neko rešitev.

Dotaknil se je tudi obtožb dela politike na račun evropskih poslancev drugega političnega pola, češ da v Bruslju perejo domače umazano perilo. Kot je dejal, je potrebno razumeti, da je Evropska unija naša skupna domovina, evropski parlament pa parlament naše demokracije, ne nek tuji parlament.

Sloveniji je pripisal tudi velike možnosti pri kandidaturi za nestalno članico varnostnega sveta Organizacije združenih narodov.