To pravijo zdravniki o interventnem zakonu v zdravstvu

Predlog, ki ga je vlada včeraj pripravila za obravnavo v DZ, spreminja sestavo svetov zdravstvenih zavodov na sekundarni in terciarni ravni, kjer je ustanoviteljica država. Naloge nadzora, kakovosti in investicij v zdravstvu prenaša na novi urad za ta področja. Predlog zakona določa tudi dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve zdravstvenega osebja in dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo.

Zdravniška zbornica Slovenije ugotavlja, da so bili posamezni predlogi stroke spregledani. Pri skrajševanju čakalnih dob tako ni takoj omogočena rešitev, da bi bila iz javnih sredstev financirana zdravstvena storitev vseh izvajalcev z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti, so kritični. Po njihovem mnenju bi zasebniki lahko zlasti na določenih področjih prispevali k večji dostopnosti do hitre zdravstvene oskrbe za vse prebivalce.

Predlagane spremembe pri svetih javnih zavodov omejujejo dostopnost zaposlenih vseh profilov do informacij o poslovanju in sprejemanju ključnih odločitev javnih zdravstvenih ustanov, so navedli. S tem se po njihovi oceni krni strokovna suverenost in posledično duši ključni glas tistih, ki poznajo zdravstveno problematiko neposredno iz svojega dela.

Poleg tega pogrešajo ukrepe za spodbujanje mladih k izbiri specializacij na primarni ravni. Obžalujejo pa tudi, da je vlada ukrepe brezpogojno časovno omejila s koncem leta 2023.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides medtem lahko že vnaprej napove, da predlog ne bo prinesel želenega rezultata, so zapisali. Kot menijo, bi le vzpostavitev trajnih sistemskih rešitev za nagrajevanje zaposlenih lahko stabilizirala sistem in dolgoročno povečala njegovo dostopnost in vzdržnost. Sistemske rešitve predvsem na področju plač in pogojev dela so po njihovih navedbah nujne, zdravniki pa jih pričakujejo še letošnjo jesen.

Za zagotovitev dostopnega in učinkovitega javnega zdravstvenega sistema je nujno obdržati in v sistem privabiti dodatne zdravnike na vseh ravneh zdravstvene oskrbe, so poudarili. Le s trajno ureditvijo pogojev dela in nagrajevanjem, primerljivim razvitim evropskim državam, bodo bodoče generacije mladih strokovnjakov dobile potrebno spodbudo, da se bodo odločale za poklic zdravnika v Sloveniji, so izpostavili.

Specialist družinske medicine Rok Ravnikar pa je za Televizijo Slovenija dejal, da "z dodatnim denarjem ne moreš pridobiti tega, da bi v istem času ekipe na osnovnem zdravstvu delale še več, ker smo že zdavnaj dosegli plafone.".