Revija Reporter
Slovenija

Pahor s Porošenkom o nogometu, terorizmu in separatizmu

STA

15. nov. 2015 6:00 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Predsednik republike Borut Pahor in njegov ukrajinski kolega Petro Porošenko sta na včerajšnjih pogovorih v ukrajinskem Lvovu največ pozornosti namenila varnostnim izzivom tako v luči aktualnih razmer po petkovih terorističnih napadih v Parizu kot tudi glede razmer na vzhodu Ukrajine.

Porošenko je v tem kontekstu Pahorju predstavil razmere na vzhodu Ukrajine in uresničevanje dogovora iz Minska. "Želim si, da bi implementacija dogovora iz Minska omogočila, da bi prišlo do normalizacije in možnosti Ukrajine za nadaljevanje uspešne poti in njenih evropskih ambicij," je po pogovorih izpostavil Pahor.

Predsednika sta se pogovarjala tudi o reformni agendi v Ukrajini, pri čemer je Pahor ponovil slovensko podporo evropski perspektivi Ukrajine. Ob tem je izpostavil, da je EU pred leti podprla evropski interes Ukrajine in zato si želi, da EU nanj tudi zdaj primerno odgovori.

"Sam se običajno ne udeležujem ceremonialov, a tokrat sem kot lani na inavguraciji naredil izjemo, ker je to moje sporočilo in sporočilo Slovenije Ukrajini, da podpiramo legitimne zahteve demokratičnih ukrajinskih oblasti glede njenih pravic, tako na njenem suverenem teritoriju, kot njenih mednarodnih ambicij. To je pravica Ukrajine in to smo dolžni spoštovati," je dejal Pahor.

Slovenski predsednik je izpostavil tudi dobre odnose med državama, kjer z izjemo dodatnih kvalifikacij nogometašev za evropsko prvenstvo 2016 ni odprtih vprašanj. "To ni v najini pristojnosti in tekmo si bova ogledala sproščeno, vsak v upanju, da zmaga njegova reprezentanca."

Ob tem je Pahor poudaril, da se že veseli Porošenkovega obiska prihodnje leto v Sloveniji, kar bo priložnost, da se "sodelovanje, razumevanje in medsebojna podpora še okrepijo".

Predsednika se na srečanju nista mogla izogniti niti petkovim krvavim napadom v Parizu, ki sta jih v skupni izjavi označila za dokaz, da vojne proti mednarodnemu terorizmu še zdaleč ni konec. "Namen nezaslišanih napadov v srcu Pariza ni bil le pobiti na stotine miroljubnih civilistov in ustrahovati, temveč tudi izzvati temeljne evropske vrednote in sožitja več narodov," sta zapisala.

Izrazila sta še prepričanje, da se je na grožnjo mednarodnemu miru treba hitro odzvati z odločnim odgovorom mednarodne skupnosti. Treba bi bilo tudi poslati jasno sporočilo tistim, ki na kakršen koli način spodbujajo ali podpirajo teroristične organizacije in dejavnosti.

Voditelje G20, ki bodo v nedeljo začeli srečanje v Turčiji, pa sta predsednika v skupni izjavi pozvala, naj dosežejo dogovor o vrsti ukrepov za soočanje z vse večjimi varnostnimi izzivi. Kot sta dodala, sta se tudi Ukrajina in Slovenija pripravljeni pridružiti globalnemu odzivu na terorizem.

"Mislim, da je tragična noč v Parizu še razlog več za to, da ne glede na razlike med državami in politikami mednarodna skupnost strpno, demokratično in svobodoljubno stopi skupaj in doseže dogovor o ukrepih, ki bodo vsaj srednjeročno, če ne kratkoročno, reševali vprašanja tako okrutnega nasilja in se mu uspešno zoperstavili," je po pogovorih poudaril slovenski predsednik.