Rusko ustavno sodišče je ugotovilo, da je ruski predsednik Vladimir Putin ravnal v skladu z ustavo, ko je v torek podpisal akt o priključitvi Krima Rusiji. Potrditev sodišča Putinu omogoča, da dokument preda v ratifikacijo obema domovoma ruskega parlamenta.
Medtem je bilo na Krimu napeto. Proruski aktivisti so zasedli poveljstvo ukrajinske mornarice v Sevastopolu, nato pa še mornariško oporišče Novoozerne na zahodu Krima. V obeh primerih je zasedba minila mirno, ukrajinski vojaki pa so se umaknili iz zgradb brez streljanja.
Aktivisti, ki so zasedli poveljstvo, so po odhodu iz zgradbe zajeli poveljnika ukrajinske mornarice Sergija Gajduka. Ukrajinski začasni predsednik Oleksandr Turčinov je krimskim oblastem postavil nekajurni rok za Gajdukovo izpustitev. V nasprotnem primeru jim je zagrozil s "primernim odzivom".
Da bi umirila razmere oz. preprečila stopnjevanje konflikta na Krimu, je ukrajinska vlada sicer napovedala, da bosta območje obiskala začasni ukrajinski obrambni minister Igor Tenjuk in namestnik premiera Vitalij Jarema. Krimski premier Sergej Aksjonov je nato sporočil, da Tenjuku in Jaremi ne bo dovolil vstopa na območje.
Po sporih in napetostih je prvi mož ukrajinskega nacionalnega sveta za obrambo Andrij Parubij povedal, da Ukrajina pripravlja načrt za umik svojih vojakov s Krima. Ukrajinski vladi je svet za obrambo naložil tudi pripravo načrta za umik vseh Ukrajincev, ki ne bi želeli ostati na Krimu. Svet je sprejel tudi odločitev o uvedbi vizumov za ruske državljane ter o izstopu Ukrajine iz Skupnosti neodvisnih držav.
Na drugi strani je krimski premier Sergej Aksjonov ukrajinske vojake pozval, naj se vzdržijo provokacij, odložijo orožje in prisežejo zvestobo krimskemu ljudstvu. Kot je še poudaril Aksjonov, bodo krimske oblasti vsem vojakom, ki bodo želeli oditi, zagotovili pravico, da svobodno zapustijo Krim. Vojakom, ki ne bodo izpolnili ukazov, pa je na drugi strani zagrozil s sodnimi postopki.
ZDA pa so Rusijo pozvale k začetku dialoga z Ukrajino o usodi vojaških baz na Krimu. "Prizadevanja ruskih sil za zavzetje ukrajinskih vojaških instalacij ustvarjajo nevarno situacijo," je poudaril tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney.
Rusija in zahodne države medtem moči merijo tudi na nevojaških področjih. Putin je napovedal, da bo Rusija zgradila cestni in železniški most, ki bo polotok Krim povezal z jugom Rusije. Most bi Rusiji omogočil, da ljudi in tovor prevaža direktno na Krim in ne preko ukrajinskega ozemlja.
Evropska komisija pa je predlagala novo finančno pomoč Ukrajini v višini do milijarde evrov v obliki srednjeročnih posojil. Nova pomoč naj bi dopolnila 610 milijonov evrov iz obstoječega programa, ki je na voljo od 2010. Kot je v Bruslju poudaril evropski komisar za denarne zadeve Olli Rehn, naj bi bile pogoj za novo pomoč reforme, ki jih bo izvedla vlada v Kijevu.
V četrtek se bo sicer v luči krimske krize v Rusiji mudil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Ko so sporočili s sedeža ZN v New Yorku, bo obisk "del diplomatskih prizadevanj vse vpletene strani spodbuditi k mirni rešitvi krize" v skladu z načeli Ustanovne listine ZN. Dan zatem se bo Ban podal še v Ukrajino.
Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen pa je priključitev Krima Rusiji označil za "budnico" za transatlantsko zavezništvo. "To je največja grožnja evropski varnosti in stabilnosti od konca hladne vojne," je dejal v nagovoru v Washingtonu.
Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je medtem pozval k hitremu dogovoru o mandatu civilne opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v Ukrajini. Z misijo, v okviru katere bi opazovalci spremljali politične in varnostne razmere na polotoku Krim, se strinjajo vse članice Ovseja razen Rusije.
Medtem pa se krepi zaskrbljenost, da bi krimska kriza lahko razplamtela še druge konflikte v regiji. Romunski predsednik Traian Basescu in njegov moldavski kolega Nicolae Timofti sta skupaj izrazila zaskrbljenost, da bi lahko ruska priključitev Krima destabilizirala Moldavijo in njeno Rusiji naklonjeno Pridnestrsko republiko. Basescu je menil, da bi morala EU v luči ruske grožnje sprejeti prošnjo Moldavije za članstvo v uniji.
O ukrajinski krizi je razpravljal tudi odbor državnega zbora za zunanjo politiko. Odbor se je med drugim seznanil z razmerami v Ukrajini ter opozoril na nesprejemljivost uporabe sile ali grožnje z njo v medsosedskih sporih. Z več nestrinjanja pa so na koncu izglasovali tudi sklep, da OZP "podpira spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine ter prizadevanja za mirno rešitev krize z uporabo diplomatskih sredstev ob spoštovanju mednarodnih pogodb in načel mednarodnega prava".
Zavrnili pa so sklep, ki so ga predlagali poslanci SDS, da odbor opozarja na sporno ravnanje zunanjega ministra Karla Erjavca in zahteva njegov odstop. Erjavec je opozicijskim poslancem med drugim očital, da želijo političen spopad s predsednikom stranke DeSUS.