Pahor: Nova svetovna kriza je neizogibna, v Sloveniji so nujne reforme

Predsedniku republike se zastavljata dve poglavitni strateški vprašanji. Prvo je, ali bosta Slovenija in EU kot celota uspešno rešili begunsko krizo, preden ju znova zadane nova finančna kriza. Drugo vprašanje pa je, kaj smo se v Sloveniji naučili iz soočanja z zadnjo finančno krizo in kako bo slovensko gospodarstvo pripravljeno na novo.

Pahor namreč novo svetovno finančno krizo vidi kot neizogibno. Kot glavni povod za takšno razmišljanje je predsednik navedel to, da je politika na državni, evropski in svetovni ravni z denarjem davkoplačevalcev pokrila velikanske stroške t. i. moralnega hazarda finančnega sektorja, ne da bi jo hkrati postavila pod večji nadzor in regulacijo. Opozoril je, da se finančni balon spet napihuje, denar iz programov t. i. kvantitativnega sproščanja pa znova seli v vrednostne papirje.

V takšnem okviru se je Evropa znašla še v primežu begunske krize. Kot problem pri njenem reševanja Pahor vidi to, da rešitev krize ni odvisna od Evrope same, poleg tega pa je glede načina rešitve znotraj EU mnogo prevelikih razlik.

Begunska kriza namreč politično nagrajuje tiste politične sile, ki vidijo prihodnost EU v bolj ohlapni povezanosti med državami. Pahor je po drugi strani prepričan, da se EU, zlasti evrske in schengenske države, veliko uspešneje spopadajo z domačimi in svetovnimi problemi, če so bolj povezane.

Tudi za vnovično soočanje s finančno in gospodarsko krizo zato po predsednikovem prepričanju potrebujemo bistveno bolj povezano in močno EU. "To je tudi v slovenskem nacionalnem interesu in bi si za to morali prizadevati po naših najboljših močeh," je dodal.

Pahor sicer ocenjuje, da se je v Sloveniji po zadnji krizi mnogo stvari spremenilo na bolje, ne pa tudi tisto najbolj odločilno, miselnost. "Zgrešena miselnost, ki nas je vse skupaj zapeljala konec prejšnjega desetletja v svetovno recesijo, sta bili naivnost in slepa vera. Hoteli smo verjeti, da je v bistvu vse v redu. Nismo hoteli videti nastajajočih problemov. O njih smo bili pripravljeni spregovoriti šele, ko je prvi val cunamija že odnesel deset tisoče delovnih mest, spravil mnoge ob vse premoženje in dostojanstvo," je orisal.

Predsedniku se zdi, da se tako v Sloveniji kot širše znova pojavlja ta miselnost. "Hočemo verjeti, da je bolj ali manj vse še kar v redu. Pri tem iščemo pokritje in zavetje v statističnih kazalcih o gospodarski rasti, povečevanju zaposlenosti in tako naprej," je zatrdil in pristavil: "Vse to je super, vendar moramo najbolj odgovorni odločevalci vedeti, da je eno pozitivna, drugo pa naivna oziroma slepa miselnost, ki je ne želim deliti z vami."

Pahor je poudaril, da se je Sloveniji po dolgih letih recesije uspelo izviti iz neposredne krize in da gospodarsko okreva. A ob tej spodbudni oceni po njegovih besedah ostaja problem, da je premalo strukturnih ukrepov, ki bi to rast dodatno spodbudili in jo naredili trajnejšo. "Slovensko gospodarstvo še ni dovolj robustno, da bi se lahko soočalo z novimi izzivi z bistveno manjšimi tveganji, kot se je pred sedmimi leti," je opozoril.

Pospešeno gospodarsko okrevanje zato šteje za prednostno nalogo slovenske politike. To je namreč ključno za zagotavljanje varnosti v najširšem smislu. "Če bo, kot sem dejal, Slovenija gospodarsko okrevala in če bo to vodilo v potrebno socialno kohezijo, je to glede na sedanje izzive varnostne narave, s katerimi se soočamo, za našo varnost najbolj koristno," je povedal.

Na koncu je v pomirjujočem tonu ocenil, da letos ne realno ne metaforično nismo v enakem položaju kot v 2008. "Daleč na obzorju sicer lahko ugledamo nevihtne oblake, vendar je absolutno dovolj časa, da se pripravimo na stampedo finančne in gospodarske narave, če ne bomo več odlašali s sprejetjem potrebnih ukrepov," je prepričan.

Letošnji prejemniki nagrad Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so lahko po njegovem prepričanju pri tem v navdih. Ob problemih, ki so enaki za vse, imajo namreč podjetja, ki jih vodijo, boljše, najboljše rezultate. Pahor jim je zato čestital kot znanilcem nove dobe, ki je naslonjena na zmagovalno, in ne na naivno ali slepo miselnost. "So temeljni stebri tiste robustnosti, ki jo utegnemo v prihodnosti še kako potrebovati," je sklenil.