Pahor: Ni boljše alternative od arbitražnega sporazuma

Pahor je kot častni gost letošnje osrednje slovesnosti - združitev Prekmurja z matičnim narodom kot državni praznik 17. avgusta praznujemo od leta 2006 - v nagovoru dejal, da bo Slovenija v treh mesecih z državnimi prazniki (ob včerajšnjem še vrnitev Primorske k matični domovini in dan Rudolfa Maistra) praznovala prelomne zgodovinske dogodke, ki so bili velikega pomena za sodobno slovensko državnost, saj so določili prostor naše suverenosti.

Vprašanje državne meje je po Pahorju elementarno vprašanje državne suverenosti, kar zadeva mejo s Hrvaško, pa je določanje zapleteno, "ker nekdanja razmejitev med sosednjima republikama v okviru SFRJ ni bila dovolj natančna ali pa je bila predmet različnih razlag obeh strani".

Hrvaški in slovenski narod sta si zato precej oddahnila, ko je bil po 18 letih incidentov leta 2009 podpisan arbitražni sporazum, je dejal Pahor, ki upa, da bo arbitražni tribunal nepristransko določil mejo med državama, kot mu to nalaga sporazum. Z dokončno ureditvijo mejnega vprašanja pa bo po njegovem slovensko-hrvaško sosedstvo in prijateljstvo dobilo trajno osnovo.

"Ko smo podpisali, ratificirali in v slovenskem primeru celo na referendumu potrdili arbitražni sporazum, smo si Slovenci in Hrvati končno lahko privoščili privilegij, da se vse do tega zadnjega zapleta nismo več ukvarjali z incidenti, ampak smo poglobili vsestransko sodelovanje. Skupaj smo celo načrtovali pobude za krepitev stabilnosti sosednje regije Zahodnega Balkana. Zavoljo mirne in varne prihodnosti naših otrok se to obdobje ne sme prekiniti. Trajati mora daleč v prihodnost skupne Evrope," je poudaril Pahor.

Pri tem pa ne gre samo za Slovence in Hrvate, pač pa za celotno pravno in politično arhitekturo odnosov med narodi in državami na področju razpadle Jugoslavije, meni Pahor. Ob tem dodaja, da arbitražni sporazum ostaja močan zgled za urejanje mejnih in drugih odprtih vprašanj.

Slavnosti govornik, župan mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek, je spomnil, da so Prekmurci postali del matičnega naroda po skoraj tisoč letih, ves ta čas pa ohranjali in negovali svojo bit, ter da je izjemno pomembno vlogo pri odločitvi velikih sil, da Prekmurje pripade Sloveniji, na pariški mirovni konferenci opravil "slovenski arbiter tistega časa", Prlek Matija Slavič.

"Bil je državnik velikega kova, kakršnega bi si tudi danes lahko samo želeli. S somišljeniki je vedel, zakaj se mora Prekmurje združiti z matičnim narodom. Verjeli so v svobodo. Verjeli so v dan, ko biti Slovenec ne bo pomenilo biti več tlačan. Verjeli so, da si tudi Prekmurci zaslužijo boljše življenje. Verjeli so v skupno državo," je dejal Jevšek.

Vendar pa smo, tako Jevšek, v tej državi, ki smo si jo izborili leta 1991, padli na izpitu vrednot, za kar pa smo krivi sami. "Pozabili smo, da smo Slovenci narod, ki se je ohranil zaradi svoje vztrajnosti in skupnih vrednot, kar je v nasprotju s sedanjo prevladujočo ideologijo, ki stremi samo za doseganjem čim večjih osebnih koristi. Uspešne skupnosti nikoli niso rezultat samo enega posameznika, ampak vedno skupine, ki sodeluje za skupni cilj," je poudaril.

Dejal je tudi, da nočejo več biti najbolj zaostala regija. "Hočemo se postaviti in bomo se postavili na lastne noge, ker imamo v Prekmurju vrsto danosti, ki skupaj z ljudmi ustvarjajo možnost za dinamičen razvoj," je dejal Jevšek. Dodal je, da Prekmurci od države pričakujejo zgolj eno: "Da ima do nas enak odnos, kot do drugih regij. Da se drži dogovorov."

Besedilo nocojšnjega programa je prispeval Franc Kuzmič, scenaristka in režiserka je bila Duša Škof, nastopili pa so Ethnotrip, Dejan Berden in Murska Percussion Enseble.