Pahor ne razmišlja o teorijah zarote, da bi mu bil Štefanec podtaknjen

Pahor sicer ugotavlja in hkrati tudi obžaluje, da se tisti, ki so primerni za omenjena položaja, zanju ne želijo potegovati.

Nov razpis za iskanje dveh namestnikov predsednika KPK je potreben, ker sta Jurij Ferme in Darko Stare, ki ju je Pahor na položaj namestnikov imenoval pred enim tednom, odstopila, še preden sta nastopila funkciji.

Kot razlog sta navedla zaplete ob imenovanju novega senata KPK. Kmalu po njegovem imenovanju se je namreč izkazalo, da je novi predsednik KPK Boris Štefanec le dan pred imenovanjem izstopil iz PS.

Pahor je za oddajo Tarča na TV Slovenija priznal, da se mu "ne bi zdelo fajn", če bi kot navaden državljan izvedel, da je postal predsednik KPK nekdo, ki je bil še do nedavnega član neke stranke. Kot predsednik republike pa je bil pri odločitvi, ali zgolj zaradi dejstva, da je bil oz. je član stranke, Štefanec ni primeren za opravljanje te funkcije, "soočen s povsem resno nevarnostjo, da bi se odločal ustavno sporno". "Tega nisem želel, vedel sem, da se bom kot predsednik republike odločil tako, da večini ne bo všeč. Vendar se po svoji vesti in prisegi, ki sem jo dal v DZ, nisem mogel odločiti drugače," je dejal.

Pojasnil je, da je Štefaneca in vse ostale kandidate vprašal, ali obstaja osebna ali kakršna koli druga okoliščina, zaradi katere bi bili pri svojih ravnanjih v težavah. Na koncu pa se je za Štefaneca odločil tudi zato, ker mu je deloval kot zelo pošten in odkrit, zelo neposreden in suveren sogovornik. "Glede tega me je prepričal in tako sem stal za njim, kot tudi za obema namestnikoma," je dejal.

Tudi na očitke 11 pisateljev, da je sprejel odločitev in istočasno pljunil nanjo, je dejal, da ga je prizadelo, saj da ni bil kritičen do novoizvoljenega vodstva, ampak do postopka. "Zakaj? Zato, ker sem dejal, da se pripravlja zakon o fiskalnem svetu in rekel sem, če tisti, ki pripravljajo zakon o fiskalnem svetu, kanijo ubrati isti postopek, kot ga imamo za izbiro članov senata protikorupcijske komisije, pravim, da je ta postopek zelo slab," je navedel Pahor.

Dodal je, da se sicer zdi, da predsednik republike imenuje senat, "v bistvu pa imam zvezane roke, kajti jaz ne morem predlagati svojega kandidata mimo izbirne komisije". Ob tem pa ne razmišlja o kakšnih teorijah zarote, da bi mu bil kandidat podtaknjen.

Napovedal je nov zakon, ki bo določal nov postopek imenovanja komisije. In če menimo, da je članstvo v stranki resna nevarnost za pristranskost, potem zapišimo v zakon, da kandidat ne sme biti član stranke, pravi predsednik. Vendar se sprašuje ali bomo pri holdingu, pri zakonih, ki omogočajo, da politika imenuje člane v nadzorne svete in upravne odbore, zapisali enako.

"Čez dva meseca bom predlagal novega informacijskega pooblaščenca. Ali bom dejal, ker gre za občutljivo mesto z veliko močjo, da sme ali ne sme biti član stranke," se sprašuje. In odgovarja, da če bi imel na voljo dva kandidata in bosta imela popolnoma enake reference, eden pa bo v stranki, bi se morda prej odločil za tistega, ki ni v stranki. "Vendar pa moramo zastaviti še eno vprašanje. Ali je članstvo v stranki bolj obremenjujoče kot je bilo pred leti imenovanje Klemenčiča, ki je bil državni sekretar na ministrstvu v neki vladni koaliciji? Ni bilo." je prepričan.

Pahor si želi, da bi KPK do 31. marca delal nemoteno, iščejo pa že pravne načine, da bo senat lahko delal tako, da bo korupcija, kolikor je v pristojnosti KPK, preganjana.

Pravnik Erik Kerševan je v Tarči opozoril tudi na dejstvo, da je izbirna komisija po prvem razpisu delila kandidate na tiste, ki so primerni za namestnika predsednika KPK in tiste, ki so primerni za predsednika, čeprav iz razpisa izhaja, da so se prijavili vsi na obe funkciji. Članica izbirne komisije Melita Župevc je pojasnila, da so jim pravni svetovalci pojasnili, da postopek teče enako kot pred leti ob imenovanju še aktualnega vodstva KPK. Ob tem pa je zatrdila še, da postopek na izbirni komisiji ni bil formalističen in da so okoli pol ure namenili pogovoru z vsakim od kandidatov.

Tudi notranji minister Gregor Virant je včeraj spomnil na spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki jih načrtuje ministrstvo. Kot je dejal po koncu pogajanj s sindikati javnega sektorja, pa zakona ne želijo spreminjati "pod vtisom vseh napak, ki so bile narejene v tokratnem postopku, ker večina teh napak nikakor ni posledica slabega zakona, ampak je šlo za slabo uporabo zakona".

Sicer pa je, kot pravi, trenutna situacija zapletena. Če želimo, da KPK poleg policije in tožilstva ostane eden od stebrov boja proti korupciji, bi bilo po njegovi oceni najbolj modro, da se Pahor pogovori z novoimenovanim predsednikom KPK Borisom Štefanecom o njegovem umiku. Nato bi se izvedel "transparenten, brezhiben postopek in se izbere odličen predsednik KPK".

Pahor je Štefaneca sicer že pozval naj oceni, ali še obstajajo možnosti za njegovo uspešno delo in za uspešno delo komisije. Štefaneca pa so k odstopu že pozvale vse parlamentarne stranke z izjemo PS. A je novi predsednik KPK zatrdil, da ne namerava odstopiti. Funkcijo predsednika KPK naj bi tako začel opravljati konec marca.