Na povabilo ameriškega pravniškega združenja The Federalist Society se je ustavni sodnik Jan Zobec udeležil Konvencije tega združenja, ki je potekala v Washingtonu od 15. - 17. novembra, ter nato še (v organizaciji istega združenja) dvodnevne (19. in 20. 11.) Konference evropskih sodnikov (prav tako v Washingtonu). Objavljamo njegovo razmišljanje in kratko poročilo s konvencije, ki je že nekaj časa dostopno na spletni strani Ustavnega sodišča RS.
"... problem slovenskega sodstva ni (toliko) v vplivu (ali v poskusih vplivanja) nanj in v podrejanju s strani drugih vej oblasti, glavna težava ni v prodiranju politike v sodstvo. Slovenski pravni red ima s(p)odobne ter z drugimi demokratičnimi in pravno urejenimi državami primerljive mehanizme zagotavljanja neodvisnosti pred zunanjimi vplivi - na formalni strukturni ravni ni večjih težav. Kardinalni problem slovenskega sodstva je sodstvo samo. In seveda politika v njem samem - kjer se je kot dediščina totalitarnega obdobja ohranila v zakrknjenih starorežimskih miselnih vzorcih ter v kolektivistični in korporativistični miselnosti.
Tam se (kot ena od oblik vzporedne, prikrite ali, če hočete, globoke države) ohranja in sama sebe miselno, vrednotno in nazorsko napaja in oplaja prek institucionalne zaprtosti in samozadostnosti - kar bi imelo v normalni državi z demokratično tradicijo in pravno kulturo pozitivne učinke - ohranjalo bi se tisto, kar je, kar že obstaja, se pravi notranje, miselno neodvisno sodstvo.
Žal se tudi v Sloveniji ohranja tisto, kar je - to pa je vse prej kot intelektualno avtonomno in neodvisno sodstvo. "Prosti strelci", ki mislijo samostojno in kritično (kar bi moralo biti lastno vsaki sodniški pameti) so potisnjeni na rob, osamljeni ter etiketirani kot konfliktni, zdraharski in čudaški. Zato ni nič čudnega, da je na čelu na tak način "neodvisnega" sodstva "skriti favorit sodnikov" - kakršno sodstvo, tak predsednik (ki si ga to sodstvo samo in avtonomno izbere - in si takega tudi zasluži).
Tudi ni čudno, da se med predavatelji na sodniških šolah, ki jih izbira "avtonomno in neodvisno" sodstvo, vselej najde tudi kak visoko profiliran politični aktivist brez pravniške izobrazbe. Politiki te vrste res ni treba storiti prav nič, ni ji treba tako rekoč v ničemer in z ničemer vplivati na sodstvo, da bi si ga podredila in si zagotovila dolgoročen vpliv nanj. Ga že ima, tako rekoč od nekdaj.
Problem slovenskega sodstva je pomanjkanje miselne in intelektualne neodvisnosti, pomanjkanje svobodne, odprte in pogumne pravniške (in demokratične) misli, problem je notranja avtonomija sodnikov. Tako rekoč soglasno mnenje je bilo, da je rešitev krize v mladih, svežih, svobodno mislečih in neobremenjenih kadrih - ter v odprtosti v svet in v dojemljivosti za spremembe in nove ideje", je zapisal ustavni sodnik Jan Zobec.
Celotno poročilo s Konvencije na tej povezavi: Udeležba ustavnega sodnika Jana Zobca na Konvenciji ameriškega pravniškega združenja The Federalist Society