Bogovič je poudaril, da sicer ne nasprotuje davku na nepremičnine. Vendar pa čas zanj po njegovem mnenju ni pravi, nujni postopek pa ni primeren. "Ljudje se ne zavedajo posledic tega davka. Zavedli se bodo šele, ko bodo v roke dobili položnice," je dejal.
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar je pojasnila, da bo davek na nepremičnine nadomestil štiri obstoječe dajatve na nepremično premoženje: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga vsaka občina določa sama, bil pa je tudi predmet ustavne presoje, pristojbino za uporabo gozdnih cest, davek na premoženje občanov ter lani uvedeni davek na nepremično premoženje večje vrednosti.
Hkrati ga je predstavila tudi kot enega od ukrepov za javnofinančno konsolidacijo. Zato je predvidena delitev prihodkov - ti so na letni ravni ocenjeni v višini dobrih 400 milijonov evrov - med državo in občinami v enakovrednem razmerju. Pri tem bodo občine v prvih treh letih prejele le toliko denarja, kot ga zdaj dobijo od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, bodo pa imele po letu 2015 možnost, da vplivajo na višino svojega dela davčne stopnje.
Predlog obdavčitve je določen zelo široko, izjeme pa zelo restriktivno, je povedala Vraničarjeva. Obljubila je, da bo postopek odmere takšen, da bo čim bolj enostaven za zavezanca. Za vse nepremičnine enega zavezanca se bo denimo izdala le ena odločba.
Vraničarjeva je spomnila, da je bil v javni razpravi posebej izpostavljen problem vrednotenja nepremičnin, ki sicer ni predmet tega zakona, je pa z njim tesno povezan. Zato je napovedala, da bo v naslednjih 14 dneh stekla kampanja urejanja evidenc v sodelovanju z geodetsko upravo in upravnimi enotami, da se bo lastnikom omogočila pravočasna ureditev podatkov.
Poslanci opozicije, ki so dopoldne ob začetku seje odbora za finance neuspešno poskušali doseči prestavitev obravnave predloga zakona, v razpravi vlado svarijo pred prehitrim sprejemom novega davka. "Med ljudmi je zaznati vse večji gnev zaradi tega zakona, ne zaradi davka temveč zaradi arogance pri njegovem sprejemanju," je dejal Bogovič.
Andrej Šircelj (SDS) je opozoril, da bo davek na nepremičnine spremenil lastništvo in bistveno vplival na socialni položaj zavezancev. Zakon je označil za nepravičnega in nestrokovnega, v ostalih državah so namreč tovrstni prihodki vir proračunov občin in ne države, da jih lahko namenijo za izboljšanje storitev na lokalni ravni. Poleg tega se z njim obdavčuje premoženje, zgrajeno z dohodki, ki so bili že obdavčeni. Gre torej za ponovno obdavčitev dela premoženja, je opozoril Šircelj.
Pričakovati je, da se bo seja zavlekla pozno v noč, saj morajo člani odbora poleg predloga zakona obravnavati še veliko število dopolnil, ki so jih poslanske skupine pripravile vsaka s svojimi predlogi, kakšne naj bi bile stopnje davka za posamezne vrste nepremičnin in kateri zavezanci bi bili lahko deležni olajšav. V skladu s kompromisom koalicijskih strank je med njimi tudi dopolnilo PS, SD, DL in DeSUS, po katerem se pri stanovanjskih nepremičninah v letu 2014 za davčno osnovo upošteva 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti nepremičnine, v letu 2015 pa 90 odstotkov.