Otroci v istospolnih skupnostih prevladujoča tema soočenja o družinskem zakoniku

Proti družinskemu zakoniku so se opredelili Aleš Primc iz Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, Alenka Jeraj iz SDS, Janez Vasle iz NSi, Meta Zevnik iz SLS, Vesna Vilčnik iz Društva za zedinjen svet, Angelca Likovič iz Zavoda za družino in kulturo življenja, Tomaž Merše iz Družinske pobude, Jakob Štrbenk iz Sveta katoliških laikov Slovenije, Tanja Jenko, Tadej Stegu in Roman Vodeb.

Družinski zakonik pa so podprli Roman Jakič iz Pozitivne Slovenije, Polonca Komar iz Liste Virant, Andreja Črnak Meglič iz SD, Iztok Podbregar iz LDS, Vito Rožej iz Zares, Darko Kranjc SMS - Zeleni, Elena Pečarič iz Stranke enakih možnosti, Matjaž Hanžek iz stranke TRS, Maca Jogan iz ženskega lobija Slovenije, Barbara Rajgelj iz zavoda za kulturo raznolikosti Open, Miha Lobnik iz zavoda za družinski zakonik, Ana Pleško iz Študentske organizacije univerze v Ljubljani, Ljubica Marjanovič Umek iz Društvo parada ponosa, Anja kopač mrak iz društva dih, Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.

Primc je poudaril, da zakonik otrokom ne prinaša nič in da spodbuja pa nadomestno materinstvo in na široko odpira vrata za homoseksualno vzgojo otrok. Po njegovem mnenju omogoča tudi posvojitve otrok istospolnim parom. Rožej pa je poudaril, da to ne drži. Zakonik prepoveduje posvojitve istospolnim parom, z drugim zakonom pa je prepovedano tudi nadomestno materinstvo. Jakič je ob tem dodal, da pa družinski zakonik omogoča tudi njemu in njegovi zunajzakonski partnerici, s katero skupaj živita že 28 let, da posvojita otroka. In da omogoča, da lahko otroka, ki denimo ostane brez staršev, posvoji tudi njegova babica, ne da bi se ji bilo treba ponovno poročiti.

Zevnikova pa je prepričana, da ima člen o posvojitvah skrite ključe in omogoča posvojitev prek nadomestnega materinstva ali biomedicinske pomoči v tujini. Tudi Štrbenk poudarja, da zakonik omogoča svobodno odločanje o varstvu otrok to razume kot možnost nadomestnega materinstva in biomedicinske pomoči. Joganova pa odločno poudarja, da zakonik ne spodbuja trgovine z otroki.

Kopač Mrakova poudarja, da zakonik daje vsem otrokom pravico do družine, medtem ko tisti, ki danes živijo v istospolnih skupnostih, nimajo družine in s tem povezanih pravic. Podbregar meni, da zakonik uveljavlja načelo otrokove koristi.

Jerajeva pa je dejala, da zakonik ne določa kriterijev, kaj je otrokova največja korist. Černak Megličeva je izpostavila, da bo, ker strokovna funkcija pripada centrom za socialno delo, odločitve pa sprejemajo sodišča, prišlo do dvakratnega tehtanja, ali so pogoji za otroka najboljši. Lobnik je izpostavil, da zakonik sistematično rešuje področje reakcijo pristojnih v primerih, ko je otrok ogrožen.

Vasle je dejal, da kot upokojeni zdravnik pediater ni začutil kakšno pomanjkanje pravic za otroke iz kakšne družine in si misli, da je zakonik nepotreben. Komarjeva pa je prepričana, da bo nekaterim otrokom zagotovo v pomoč. Kranjc meni, da zakonik postavlja otroka v center družine, omogoča zagovornika otroka pa tudi predhodno svetovanje in mediacijo ob morebitnih sporih. Hanžek je izpostavil, da zakonik ureja situacije, v katerih se vsak slej ali prej znajde.

Tudi Pečaričeva je prepričana, da je treba zakonik podpreti odločno in pogumno. Medtem pa je Jenkova izpostavila, da zakonik ne omenja otrok s posebnimi potrebami.

Merše meni, da zakonik spreminja pogled na družino, Rajgljeva pa je izpostavila, da statistično pojmovanje družine nima nobene veze s pravicami. Marjanovič Umkova je zatrdila, da vključujoča definicija družine ne vodi v propad družine.

Vilčnikova je prepričana, da zakonik izbriše očeta in mater, Pleškova pa, da prinaša spoštovanje raznolikosti in večjo pravičnost.

Likovičeva je izpostavila, da homoseksualni pari po naravni poti ne morejo imeti otroka, tudi Stegu je dejal, da zakonik zanika naravni zakon, da je za otroka najboljše okolje matere in očeta. Vodeb je dejal, da se družba "sesuva", ker imamo moralno sporne moške. Zabukovec Kerinova pa meni, da gre za to, da vsi otroci potrebujejo enako zaščito in pravno varstvo in da biološko starševstvo v tem smislu ni drugačno od socialnega.

Svoja mnenja so zagovorniki in nasprotniki izrazili tudi v zvezi s pristojnostmi centrov za socialno delo in sodišča, ki bi jim jih omogočil zakonik. Zagovorniki menijo, da so ukrepi in pristojnosti organov v zakoniku jasno razmejeni in poudarjajo, da so nujni ukrepi omogočeni le, kadar so otroci resno ogroženi. Na drugi strani pa se nasprotniki zakonika sicer strinjajo, da v primeru resne ogroženosti otroka morajo veljati določeni ukrepi, a hkrati menijo, da v predlaganem zakoniku ni opredeljenih konkretnih kriterijev in pogojev, kdaj lahko pristojni organ ukrepa.

Če bo zakonik na referendumu v nedeljo sprejet, bo po mnenju nasprotnikov to povzročilo veliko škode. Nekateri med njimi so tudi izpostavili, da bo v tem primeru prišlo do sprememb v šolstvu v smislu homoseksualne vzgoje v šolah.

Zagovorniki pa so si enotni, da zakonik mora biti sprejet, če ljudje želijo biti v koraku s časom s sodobno družbo. Po njihovem je zakonik nujno potreben in če bo zavrnjen, bo s tem največ škode narejene predvsem otrokom, navajajo.