Favorit za položaj direktorja Televizije Slovenija je Janez Lombergar, za katerim se vleče nit nepravilnosti in zlorab pri vodenju TVS v devetdesetih letih. Generalni direktor RTVS Marko Filli o tem ne ve nič. Kazenski primer Lombergar je namreč dočakal bridki konec v znameniti tožilski omari Mirana Železnika.
Potem ko se je konec lanskega poletja od vodenja Televizije Slovenija poslovil Jože Možina (na koncu je bil v. d. direktorja), je novi generalni direktor RTVS Marko Filli začasno na položaj v. d. direktorja predlagal nekdanjega direktorja TVS (oziroma direktorja programov TVS) Janeza Lombergarja. Programski svet je s tem soglašal in Lombergarju jeseni že podaljšal mandat največ do aprila letos, saj dva javna razpisa za položaj direktorja TVS nista uspela.Na prvem so programski svetniki zaradi površnega poznavanja televizijske hiše zavrnili predlog Fillija, da bi TVS vodil skladatelj Patrik Greblo, na novembrski razpis pa naj bi se prijavil zgolj neki obstranec. »Pravi« kandidati so seveda vedeli, da se nima smisla prijavljati za vodjo TVS, dokler ne bo znan usoda novega zakona Majde Širca o RTVS, ki so ga volivci na referendumu 12. decembra odločno zavrnili. Tako se je tokrat na razpis prijavil Janez Lombergar, med poznavalci že vseskozi edini favorit za to mesto. Toda prav on ima iz časa vodenja TVS od začetka devetdesetih do razrešitve leta 2002 nad sabo vrsto sumov zlorab in neupravičene porabe denarja RTVS.
Zahteva za odpustitev
Lombergarja je svet RTVS še v času, ko ga je vodil Janez Kocijančič, februarja 2002 razrešil na predlog nekaj svetnikov in željo tedanjega generalnega direktorja RTVS Aleksa Štakula, ki si ni predstavljal urejanja hiše skupaj z Lombergarjem. Nekaj mesecev pred razrešitvijo sta sindikat novinarjev TVS in aktiv novinarjev TVS na Štakulo naslovila pobudo za začetek disciplinskega postopka zoper Lombergarja zaradi kršitev, ki jih je pred tem ugotovilo računsko sodišče v reviziji poslovanja.
Med drugim so na računskem sodišču v poročilu o reviziji zapisali, da je direktor TV-programov (torej Lombergar, op. p.) 26. 3. 1999 podpisal aneks h koprodukcijski pogodbi (za oddajo Lahkih nog naokrog, op. p.) v vrednosti 25 milijonov tolarjev v nasprotju z določbo pravilnika za to področje, saj je vrednost pogodbe presegla 20 milijonov tolarjev in bi jo moral podpisati generalni direktor.
Šlo je za hujšo kršitev delovnih obveznosti, zato sta sindikat in aktiv novinarjev TVS Štakulu predlagala, naj Lombergarju prekine delovno razmerje. Toda ta kršitev je bila le ena od mnogih, Lombergar se je specializiral za domačijsko sklepanje producentskih in koproducentskih pogodb, na podlagi katerih so povsem brez kriterijev desetine milijonov tolarjev denarja RTVS končale v zasebnih žepih.
VEČ V TISKANI IZDAJI