V zadnjem tednu volilne kampanje sta se pokazala blišč in beda slovenskega novinarstva. Potem ko je prejšnji četrtek prvak svoje liste Zoran Janković med soočenjem na POP TV izzval prvaka SDS Janeza Janšo, naj pojasni način financiranja nakupa svojega stanovanja, se je v medijsko kampanjo vključil še Jankovićev »prostovoljni« svetovalec in lobist Mile Šetinc ter nekaterim novinarjem poslal sedem vprašanj, ki naj jih zastavijo Janezu Janši v zvezi z njegovimi nepremičninami. Našli so se trije ubogljivi novinarji, ki so v ponedeljek ta vprašanja poslali na SDS, med njimi tudi njegova žena Mojca Pašek Šetinc, sicer novinarka javne TV. Eden od novinarjev pa je SDS posredoval vprašanje in jo tako obvestil o naročniku, torej »prostovoljnemu« svetovalcu Zorana Jankovića. SDS oziroma njen predsednik novinarjem nista mogla odgovoriti drugače kot enako, saj sta od vseh treh medijev dobili povsem enaka vprašanja. Tudi mediji so objavili enake odgovore: Dnevnik se je sicer specializiral zgolj na eno od stanovanj, ki ga je Janša prodal in iz njegove kupnine kupil hišo v okolici Velenja, toda TV Slovenija in Žurnal 24 sta objavila prispevek s povsem enako vsebino: nacionalka zvečer, brezplačnik pa zjutraj.
Seveda je od vsakogar, zlasti pa od predsednika stranke, ki je v zadnjem tednu volilne kampanje ves dan na terenu ali na soočenjih, nemogoče pričakovati, da bo nemudoma doma poiskal vse potrebne dokumente za vse nepremičnine, ki jih je imel v zadnjih dvajsetih letih, ter jih v nekaj urah dostavil vsem medijem. Če bi to storil, bi se moral odpovedati bodisi obisku terena bodisi javnim soočenjem, medtem ko bi njegovi tekmeci vse to lahko še naprej počeli. Toda politično motivirani novinarji so zahtevali prav to in zgolj od enega od predsednikov strank, ki sodelujejo na parlamentarnih volitvah. Ker jim dokumentov ni pravočasno dostavil, vztrajno ponavljajo, da omenjeni predsednik še vedno ni predložil zahtevanih dokumentov. Pri tem jih prav nič ne moti, da se še naprej pustijo politično zlorabljati od svetovalca konkurenčne politične stranke, ki prav tako sodeluje na volitvah; še več, vse to tudi sami počnejo prostovoljno. Enako velja za njihove odgovorne urednike: če to počnejo zasebni mediji v skladu s svojo uredniško politiko, je to še razumljivo, nikakor pa tega ne bi smela početi javna televizija, ki je v lasti vseh državljanov, ki tudi plačujejo RTV prispevek - ne glede na to, katera politična opcija jim je bližje.
Zato smo generalnemu direktorju RTV Slovenija Marku Filliju, programskemu direktorju TV Slovenija Janezu Lombergarju in odgovorni urednici informativnega programa TV Slovenija Kseniji Horvat Petrovčič zastavili vprašanja, ali je tako spraševanje za javni zavod RTVS sprejemljivo in ali so koordinirane akcije več novinarjev različnih hiš skladne s profesionalnimi merili novinarjev RTV Slovenija. Zanimalo nas je tudi, ali bodo vprašanja glede načina financiranja nakupa nepremičnin zastavili vsem predsednikom strank, ki sodelujejo na volitvah. Nihče na javnem zavodu RTVS ni odgovoril na nobeno naše vprašanje, kar pomeni, da s politično zlorabo javne televizije soglašajo tako generalni direktor RTVS kot programski direktor TVS in njena odgovorna urednica. Vsekakor bo o tej politični zlorabi javnega medija razpravljal programski svet, četudi šele po volitvah, zagotovo pa tudi opazovalci iz OVSE, ki spremljajo slovenske volitve.
Omenjeno trojico iz vodstva javne RTV smo tudi opozorili na dejstvo, da Zorana Janković, predsednik Pozitivne Slovenije, še vedno ni odgovoril na novinarsko vprašanje njihovega spletnega portala MMC RTVS, ki je vse predsednike strank prosil za kopijo obrazca, ki so ga poslali protikorupcijski komisije v zvezi z njihovimi nepremičninami in premičninami. Ustrezne podatke so portalu poslali vsi predsedniki parlamentarnih strank, razen predsednika SNS Zmaga Jelinčiča in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je prav tako moral po zakonu izpolniti omenjeni obrazec o svojem premoženju.
Toda namesto da bi novinarji »začopatili« Zorana Jankovića, da razkrije podatke o svojem premoženju, je ta preko svojega lobista dosegel, da so novinarji začeli postavljati vprašanja Janezu Janši, ki svojega premoženja nikoli ni skrival pred novinarji. Dokler Janković ne bo v celoti razkril svojega premoženja, ga novinarji niti ne morejo vprašati, kako je financiral njegov nakup, tako kot to zahtevajo od Janše. Politik, ki pred novinarji skriva premoženje, ga lahko »za nagrado« skriva še naprej, medtem ko mora politik, ki ga je javnosti razkril, »za kazen« podrobno pojasnjevati, kako je financiral nakup stanovanj, tudi tistega, ki ga je prodal že pred skoraj dvajsetimi leti. Poslej noben normalen politik ne bo več razkrival svojega premoženja, saj se mu to preprosto več ne splača početi. To je resnična beda slovenskega novinarstva! Čast mu je rešil že omenjeni portal MMC RTV SLO, ki je vprašanja o načinu financiranja stanovanj naslovil tudi drugim predsednikom strank, ki sodelujejo v volilni kampanji, kar bi že na samem začetku morali storiti novinarji TVS, Žurnala 24 in Dnevnika.