Opozicija zahteva sklic nujne seje odbora DZ za okolje, Slovenija se prehitro segreva

"V poslanskih skupinah opozicije nas zelo skrbijo ugotovitve omenjenega poročila za Slovenijo, saj iz poročila izhaja, da se naša država segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. To pomeni, da ukrepov ne moremo več prelagati, ampak jih čim prej udejanjiti v praksi," so v sporočilu za javnost zapisali v stranki SAB.

Po mnenju omenjenih poslanskih skupin za zaustavitev prekomernega segrevanja ozračja ne bodo dovolj deklarativni, temveč konkretni, ambiciozni in odločni ukrepi v več sektorjih. Največ pozornosti bo potrebno nameniti opuščanju premoga, obnovljivim virom energije in prometu. Prihodnost Slovenije vidijo v železnicah, javnem prevozu in zmanjšani porabi fosilnih goriv.

Ob tem so v SAB spomnili na opozorila klimatologov, da so posledice podnebnih sprememb neizogibne. Tako bodo vročinski valovi tudi pri nas postali intenzivnejši, kar bo imelo negativne posledice na kmetijstvo, zdravje ljudi in turizem. Izpostavili so tudi svarilo klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj, da "Slovenci nimamo nobene tradicije varčevanja z vodo ali upravljanja z vodami", zaradi česar se nas bodo spremembe v vodnem ciklu še toliko bolj dotaknile.

"V poslanskih skupinah SAB, LMŠ, SD, Levica in NeP želimo zdravo in čisto okolje za prihodnje generacije, predvsem pa živ planet, zato bomo na nujni seji parlamentarnega odbora za okolje storili vse, da se aktualna vlada končno zbudi in sliši naše rešitve in pozive po ukrepanju," so še sporočili iz SAB.

Vsebinske podrobnosti bodo predstavili prihodnji teden na skupni novinarski konferenci.

Povprečna globalna temperatura ozračja bo že okoli leta 2030 glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija, je v ponedeljek objavljenem poročilu posvaril Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem Združenih narodov. Gre za najresnejše opozorilo doslej, da svetu in človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče.

Svetovni voditelji so po objavi poročila IPCC pozvali k hitremu in odločnemu ukrepanju proti podnebnim spremembam. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je prepričan, da z ambicioznimi ukrepi ne moremo več odlašati, izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans pa je poudaril, da gre za globalno krizo, ki zahteva skupno ukrepanje.