Branko Grims je ignoriral mnenje zakonodajne službe, ki mu ni bilo všeč, in Vesela pozval k odstopu

Kot je ob koncu seje dejal predsednik odbora Branko Grims (SDS), razprava in vse, kar je bilo predloženo, kaže, da je utemeljena domneva, da obstaja dalj časa trajajoča nezdružljivost funkcije predsednika računskega sodišča s pridobitno dejavnostjo v Mednarodni nogometni zvezi (Fifa).

Poslanci štirih opozicijskih strank so sicer sejo zapustili, pri čemer so svojo odločitev oprli na mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe. Iz njenega mnenja jasno in zelo nedvoumno izhaja, da odbor ni pristojen za obravnavo teme, ki je na dnevnem redu, je uvodoma opozorila Tina Heferle (LMŠ). Kot je dodala, bo odbor, če bo razpravo nadaljeval, deloval nezakonito, kršil poslovnik DZ, posredno pa tudi kakšen zakon in ustavo.

Takšno mnenje so delili tudi v SD, Levici in SAB. Nasprotno pa je Grims, tudi eden od osmih poslancev SDS, NSi in SMC, ki so zahtevali nujno sejo odbora na to temo, poudaril, da mnenje zakonodajno-pravne službe ni zavezujoče, z njim se tudi ni strinjal in je sejo nadaljeval.

Vesel, na katerega letijo očitki o nezdružljivosti njegove funkcije predsednika računskega sodišča s funkcijo predsednika komisije za revizijo in skladnost pri Fifi, je poudaril, da slovenskim davkoplačevalcem, računskemu sodišču ni vzel niti centa. Računskemu sodišču namenja ves potreben čas, sodišče dela dobro, lani je celo prejelo državno odlikovanje za svoje delo, je dejal.

Napovedal je, da bo komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki je začela predhodni postopek, v katerem bo to vprašanje pretehtala, predložil vso potrebno dokumentacijo in razlage. Je pa ob tem izpostavil, da je kot funkcionar vsako leto KPK striktno poročal o vsakem povečanju premoženja nad 10.000 evrov. Vsako leto posebej pa jim je tudi posebej povedal, da povečanje premoženja prihaja iz tega naslova, pa "nikoli doslej to vprašanje ni bilo obravnavano niti ni bilo sporno". To postane samo naključno, ko računsko sodišč odpre kakšno od revizij, je dodal.

Predsednik KPK Robert Šumi je pojasnil, da zdaj pridobivajo vse potrebno gradivo. Za nazaj ne more pojasnjevati, kako je poslovanje na komisiji potekalo pred njegovih nastopom. Dokumenta o soglasju, ki naj bi ga Vesel pridobil še v času, ko je KPK vodil Boris Štefanec, komisija nima, bodo pa preverili vse arhive.

Odbor je včeraj sprejel še en sklep, s katerim predlaga KPK, da glede odvzema pooblastil namestniku računskega sodišča Jorgu K. Petroviču pri obravnavi osnutka revizijskega poročila o nakupih zaščitne opreme uvede postopek na podlagi 13. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Glede tega je Vesel zagotovil le, da je bilo razlogov veliko in je šlo za dejanje, ki ga je moral storiti, če je "hotel ohraniti avtoriteto predsednika računskega sodišča". Več ni želel komentirati, saj se mu ne zdi dostojno, da se notranja vprašanja razčiščujejo v DZ. Če pa bo KPK uvedla postopek, bo komisiji predstavil vso dokumentacijo, je napovedal.

Petrovič pa je pojasnil, da so se revizije, objavljene v zadnjih dveh letih, v povprečju usklajevale v treh krogih. V konkretnem primeru je dva dela predhodno prejel v branje, osnutek revizijskega poročila pa v četrtek, 17. decembra, zvečer. V soboto so se po njegovih besedah že pojavili prvi medijski zapisi, da je poročilo pri njem in da ga zadržuje. Z Veselom je imel krajši sestanek v ponedeljek, ko ga je tudi seznanil s svojim stališčem, da se ne smejo podrejati nobenemu pritisku, niti medijskemu, in da zaradi medijskega pritiska ne misli hiteti.

Ker so bili v prvem krogu usklajevanj, je imel še namen podati pripombe vrhovni državni revizorki, ki je osnutek pripravila, je pojasnil Petrovič. Kot je povedal, je nato v torek, 22. decembra, imel Vesel novinarsko konferenco, zvečer pa ga je v telefonskem pogovoru "obvestil, da namerava to revizijo prestaviti, ker enostavno ne more pristati na to, da si jaz vzamem dovolj časa za tisto, kar moram narediti".

V razpravi poslancev je Robert Polnar, član poslanske skupine DeSUS, povezal vsebino sestanka poslanske skupine DeSUS z njenim predsednikom Karlom Erjavcem 7. decembra in poznejšimi Veselovimi javnimi izjavami. Kot je dejal, je bilo tisto, kar je Vesel javno pojasnil v medijih "hudičevo podobno" temu, kar jim je glede revizije na sestanku govoril Erjavec. Polnar je tako prepričan, da je računsko sodišče "neposredno vpleteno v aktualne politične boje". Anja Bah Žibert (SDS) je nato ugotavljala, da je šlo očitno za željo po "novem velikem poku", za katerega upa, da je bil pravočasno razkrinkan.

Vesel je sicer glede omenjene revizije včeraj dejal, da po svoji vsebini sploh ni najzahtevnejša, okoliščine, v katerih se izvaja, pa kažejo na to, da obstaja "poseben trud, da se vsak procesni korak, vsak možen element, ki bi se pojavil pri izvajanju te revizije, računskemu sodišču oteži, kolikor se da".

Kot je pojasnil v včerajšnji izjavi novinarjem, čakajo na nadaljevanje razčiščevalnega sestanka z vlado. Vlada oz. drugi revidiranci so namreč pooblastili eno od odvetniških družb. Po Veselovih navedbah so sicer prejeli zahtevo za izločitev vrhovne državne revizorke, s čimer se računsko sodišče sooča prvič. Argument naj bi bil to, da naj bi bila nepristojna, ker pokriva nekatera druga področja, je še pojasnil in dodal, da temu ni tako.