Opozicija kritična do obveznega solidarnostnega prispevka

Potem ko so predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 v sredo s številnimi dopolnili uskladili člani pristojnega parlamentarnega odbora, ga je danes na plenarni seji predstavil premier Robert Golob. Kot je dejal, gre za ukrepe s takojšnjim učinkom na terenu, z namenom, da preprečimo nastajanje nadaljnje škode ter ljudem pomagamo pri pripravah na obnovo. Ta bo trajala vsaj naslednjih pet let, je ocenil.

Predlog zakona je zastavljen v štirih sklopih. To so ukrepi za pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam ter sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti. Golob je izpostavil prvi sklop, to je pomoč ljudem.

"Po tem interventnem zakonu bodo ljudje upravičeni do treh stvari - 12-mesečnega moratorija na vse kredite, izredne denarne solidarne pomoči v višini do 11.600 evrov za štiričlansko družino ter oprostitve plačila stroškov za električno energijo, komunalne prispevke in podobno," je dejal.

Pomembno pa je, da se prizadeti za koriščenje teh ukrepov prijavijo, je opozoril. S tem namenom bo prihodnji teden vzpostavljen tudi klicni center na številki 114.

Spomnil je še na solidarnostni soboti v tem in prihodnjem letu, ki sta zapisani v predlogu zakona. Odločitev za delo ob sobotah bo prostovoljna, je poudaril in dodal, da se bo tistim, ki se za to ne bodo odločili, obračunal solidarnostni prispevek ob dohodnini. Toda letos se ne bo obračunalo še ničesar, prvi obračun bo v letu 2024, drugi pa v letu 2025, je povedal.

Osnova za obračun solidarnostnega prispevka bo vsota bruto dohodkov zavezanca, ki se v skladu z zakonom o dohodnini vštevajo v letno davčno osnovo, določen pa je v višini 0,3 odstotka. Jani Prednik (SD) je ob tem izrazil zadovoljstvo, da so v sredo na pristojnem odboru dodatno v osnovo za obračun prispevka vključili tudi dohodke iz kapitala in oddajanja v najem.

Nasprotno je Zvonko Černač (SDS) menil, da dodatno poseganje v žepe ljudi ni potrebno. "Ko ocena škode še ni znana, za prisilno uzakonitev solidarnostnega prispevka ni nobene potrebe," je dejal. Poleg tega so ljudje po ujmi izkazali izjemno solidarnost, številni niso opravili samo ene ali dveh delovnih sobot na prizadetih območjih, pač pa tudi številne nedelje. Z donacijami so bila zbrana znatna sredstva in bodo tudi v bodoče, je dejal in opozoril, da je uvedba dodatne prisilne dajatve žalitev za številne posameznike.

Černaču se zdi prav, da DZ sprejme zakon soglasno, vendar pa bodo glasovi poslancev SDS odvisni prav od določb v zvezi s solidarnostnim prispevkom. Podobnega mnenja so v NSi. "Tokrat bomo v NSi še zadnjič stisnili zobe in zakon podprli, kljub temu da ima številne pomanjkljivosti in težave," je dejal Matej Tonin (NSi), ki je tako kot Černač menil, da solidarnost ne more biti prisilna. "Je lahko zgolj prostovoljna in najslabše, kar se nam lahko zgodi, je, da se bodo ljudje zaradi prisilne solidarnosti v prihodnosti sprli, zagotovo pa solidarnostni prispevek ne sme postati trajni davek," je dejal.

Mihi Kordišu (Levica) se zdi solidarnostni prispevek primeren ukrep za sanacijo škode in pomoč prizadetim. "V resnici bi ga morali v obliki pravičnejšega davčnega sistema implementirati mimo zgolj trenutnih kriznih razmer," je dejal.

Borut Sajovic (Svoboda) pa je zagotovil, da nihče od prizadetih ne bo ostal sam. Obravnavani zakon je slikovito opisal kot velik dolg tovorni vlak, ki ima spredaj lokomotivo pomoči, razumevanja za stisko in solidarnost, na njem pa so sredstva in za njimi orodja, ki bodo reševala stiske vsakega posebej in vseh skupaj. "S številnimi ukrepi bomo pomagali prav vsem, na vseh področjih," je zagotovil.

Za sprejem zakona bosta glasovala tudi poslanca narodnosti. "Kot solidarnostna družba bomo morali pokazati prizadetim, da na prizadetih območjih ne bodo sami, ter bodo država in vse ustanove zraven njih," je dejal poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.

O sprejemu zakona bodo poslanci glasovali še danes.