Patofiziologija tinitusa ni popolnoma razjasnjena, klinične študije pa kažejo, da se tinitus pojavi pri osebah, ki imajo različne psihološke težave, kot so anksioznost, depresija in težave s spanjem, ter lahko pomembno ovira vsakodnevne dejavnosti in socialne interakcije.
Pri težavah s sluhom in tinitusom je potreben pregled pri specialistu otorinolaringologu, ki opravi pregled ušes in ustrezne meritve sluha ter postavi diagnozo.
Številke zgovorno dokazujejo, da težave s sluhom prizadenejo 10 % evropske populacije. Tinitus se v hudi obliki kaže pri več kot 120 miljonih ljudi po vsem svetu in je pogosto povezan z izgubo sluha lahko pa tudi s hudimi duševnimi stiskami, od nespečnosti, težav s koncentracijo, socialne izoliranosti do tesnobe ter depresije.
Kaj je tinitus?
Izraz tinitus izvira iz latinščine (tinnio, tinnire) in v dobesednem prevodu pomeni zvonjenje. Gre torej za zvok v obliki zvonjenja, šumenja, piskanja, prasketanja ali pokanja, ki ga ne sliši nihče drug kakor oseba, soočena s tinitusom. Posledično v povezavi z njim govorimo o fantomskem zvoku, saj ga zaradi odsotnosti realnega zvoka, ki bi izviral iz okolice, ni mogoče dokazati.
Najpogosteje je tinitus visokofrekvenčno zvonjenje, ki je prisotno v enem ali obeh ušesih in izzove hudo nelagodje ter v veliki meri vpliva na vsakdanje življenje. Tinitus ne označuje vedno bolezni, saj gre za simptom, ki je lahko posledica različnih bolezni in poškodb, tudi stresa.
Stroka loči subjektivni in objektivni tinitus, pri čemer za subjektivni tinitus velja, da zvok zaznava izključno bolnik. Pri objektivnem tinitus zvok zaznava bolnik in okolica. Objektivni tinitus je zelo redek in je običajno posledica vaskularnih anomalij ali mišičnih kontrakcij.
Glede na časovni potek tinitus delimo na:
● Akutni tinitus, praviloma prisoten po kratkotrajni izpostavljenosti prekomernemu hrupu (npr. po obisku koncerta ali glasne kino projekcije) in
● kronični tinitus, ki je največkrat povezan z izgubo sluha ter s starostjo narašča in je najpogosteje zastopan v populaciji starejši od 60 let.
Vzroki za nastanek tinitusa
Vzrokov za pojav tinitusa je veliko, k sreči je najpogostejši vzrok začetna okvara sluha, ki sicer pacienta ne ogroža je pa lahko zelo moteča. Vedno je potrebno ob nastanku tinitusa izključiti kakršnekoli fizične bolezni in okvare in jih ustrezno zdraviti ter preveriti sluh, oziroma poskrbeti za ustrezno zaščito slušnih pot.
Tinitus se pojavlja predvsem kot posledica (glede na pogostost pojavljanj):
● starostne izgube sluha (slednja prizadane kar vsako tretjo odraslo osebo, starejšo od 65 let),
● Akustične travme (izpostava glasnim zvokom; eksplozije, pok petarde, koncert),
● poškodbe glave,
● nihajne poškodbe vratu
● vnetja ušes,
● operacije ušes,
● splošne anestezije
● ototoksičnih zdravil kot so kemoterapevtiki, antimalariki, aminoglikozidi, salicilati in diuretiki zanke, lahko pa tudi antidepresivi, antihistaminiki, opioidi, antiepileptiki, blokatorji beta adrenergičnih receptorjev, antihipertenzivi
● bolezni, med njimi Manierove bolezni, otoskleroze, redko akustičnega nevrinoma (vestibularnega švanoma),
● nevroloških obolenj, kot je možganska kap, demielinizacijske bolezni, arteriovenske malformacije
Dokazano je, da je večja verjetnost za pojav tinitusa in težav s sluhom pri osebah, ki kadijo, zato izogibanje tako aktivnemu kot pasivnemu kajenju nedvomno sodi med enega najučinkovitejših preventivnih ukrepov.
Zdravljenje tinitusa
Zdravljenje tinitusa je povezano z vzrokom za nastanek le tega. V prvi meri je potrebno izključiti bolezni, ki bi lahko bile povezane s tinitusom in le te zdraviti. Če ni organskega vzroka za tinitus ter pri tinitusu, ki je povezan z okvaro sluha je več načinov, kako zmanjšati šumenje v ušesih. Večina metod se osredotoča na zmanjšanje intenzitete tinitusa, le redko je mogoča odprav le tega.
Za doslej najuspešnejšo metodo vsekakor velja kombinacija različnih načinov zdravljenja, s poudarkom na zvočni in kognitivni terapiji, kajti:
● zvočna terapija prekrije tinitus, ko pacient uporablja eno od naprav za predvajanje zvoka, ki jo lahko nosi tudi za ušesom in z njo nastavlja različne monotone, sproščujoče zvoke, prav tako lahko nastavlja jakost teh zvokov.
● vedenjsko-kognitivna terapija preusmeri pozornost pacienta s tinitusa na druge zvočne vire in druge sproščujoče dejavnosti
● sprostitvene tehnike pomagajo pri soočanju s težkimi situacijami in običajno zmanjšujejo tinitus
Poleg natančnega pregled, ki vključuje poznavanje anatomije ušesa in priležnih struktur ter testov, ki vključujejo poznavanje fiziologije in patofiziologije slušnih poti kar opravi specialist otorinolaringologije, je vsekakor nadvse pomembno razumeti kontekst okolja in načina življenja pacienta , ki ima tinitus ter tako skladno s tem posamezniku omogočiti preventivno ukrepanje, saj na vprašanje, kako odpraviti šumenje v ušesih žal ni enostavnega odgovora.
Orl pregled kot prvi korak na poti h kakovostnemu življenju s tinitusom
Tinitus je ne glede na stalno prisotnost možno ublažiti in navkljub njemu doseči izpolnjeno, kakovostno življenje. Osnova za to je temeljit orl pregled, ki v ambulantnem centru ORL Medicina sloni na štirih korakih:
1. Specialist otorinolaringolog se s pacientom pogovori o prisotni simptomatiki, morebitnih preteklih boleznih ušes, predhodnih zdravljenjih in ostalih zdravstvenih stanjih, ki bi lahko bila povezana s pojavom tinitusa, pa tudi o tem, ali je oseba stalno ali pogosteje izpostavljena prekomernemu hrupu. Pomembno je tudi določiti ali je tinitus konstanten ali začasen ter ali je kratkotrajne ali kronične narave.
2. Pregled in testi. Po opravljenem fizičnem pregledu ušes, nosu, žrela in grla, specialist opravi potrebne dodatne preiskave, s katerimi oceni stanje bobniča oziroma izmeri sluh. Običajno gre za timpanometrijo, tranzitorno otoakustično emisijo in avdiometrijo, pogosto je potrebna tudi slikovno diagnostiko, kot je magnetna resonanca glave.
3. Na temelju zbranih rezultatov in pridobljenih informacij otorinolaringolog postavi diagnozo ter, če zdravstveno stanje to zahteva, odredi zdravljenje, v primeru tinitusa pa pacienta sooči z ustrezno zaščito pred nadaljnjimi poškodbami sluha.
4. Da bi se oseba sprijaznila z življenjem s tinitusom in s pravilnim ukrepanjem izognila morebitnim novim slušnim težavam ali celo izgubi sluha, mora dobro poznati ter razumeti svoje zdravstveno stanje, zato je bistveno osveščanje, ki ga je posameznik deležen s strani strokovnjaka. Med njima mora vladati popolno zaupanje in medsebojno sodelovanje.
V sodobnem medicinskem centru za bolezni ušes, nosu in grla ORL Medicina specialisti otorinolaringologije vsem, posebej pa tistim, ki se soočajo s tinitusom, svetujejo zaščito ušes na delovnem mestu (toliko bolj je ta pomembna v gradbeništvu, vrtnarstvu in proizvodnji), v prometu (velja posebej za kolesarje in motoriste), na kulturnih prireditvah (na koncertih, kino projekcijah itn.) in v vsakodnevnih situacijah (ob poslušanju glasbe preko slušalk je denimo treba izredno paziti na jakost).
Ob vseh naštetih priložnostih je smiselna uporaba ušesnih čepkov, a je priporočljivo, da so ti izdelani po meri.
O vsem tem, vezano na specifično zdravstveno stanje vsakega posameznika, vključujoč tinitus, podrobneje svetujejo specialisti v medicinskem centru ORL medicina, kjer je možno samoplačniško ali preko dodatnega zavarovanja opraviti temeljit diagnostični pregled z oceno sluha.