Omerzel v odgovoru na interpelacijo: Nikoli nisem imel namena česarkoli skrivati pred očmi javnosti

Interpelacijo zoper Omerzela sta vložili SDS in NSi, ki ministru v prvi točki očitata kršitev zakona o integriteti, ker ni prijavil svoje družbe Lastinski inženiring Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). V odgovoru minister očitka, da v 30 dneh ni posebej sporočil ministrstvu, da je lastnik omenjene družbe, ne zanika, a gre po njegovem mnenju zgolj za prekršek procesne narave.

Obrazec za KPK o premoženjskem stanju je namreč v celoti izpolnil in navedel tudi družbo, ki jo ima v lasti, je poudaril in dodal, da ga KPK ni z ničemer dodatno opozorila, da bi o tem moral obveščati še koga posebej, prav tako ga na to niso opozorili na ministrstvu.

Kot minister, ki pokriva zelo pomembna področja, je vso energijo, znanje in moč usmeril v vsebinsko vodenje resorja in "roko na srce, kdaj iz objektivnih razlogov spregledal kakšen manj pomemben birokratski spodrsljaj in nerodnost", navaja Omerzel in meni, da mu tega "ob tako zahtevnih vsebinskih nalogah" resorja ni mogoče očitati.

Del opozicije Omerzelu očita tudi zavajanje javnosti v zvezi s sklepanjem novih poslov z Družbo za avtoceste RS (Dars) preko Lastinski inženiringa. Iz interpelacije po njegovih navedbah ni razvidno, da bi mu bila lahko očitana kršitev zadevnih predpisov. Ob tem poudarja, da ministrstvo nima nikakršne vloge pri poslovnem sodelovanju med Darsom in drugimi poslovnimi subjekti, pri katerih Dars naroča storitve v zvezi z avtocestami.

Kot dodaja, minister lahko da soglasje k načrtu izvajanja koncesije za prihodnje koledarsko leto, ki je del poslovnega načrta družbe, pri čemer pa posamezni izvajalci niso navedeni. K načrtu izvajanja koncesije za lani je dal soglasje nekdanji minister za to področje Zvone Černač in zadevna pogodba bi bila - če bi bila - sklenjena šele na podlagi tega načrta, pojasnjuje Omerzel.

V zvezi s projektom gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) Omerzel odgovarja na očitke glede omogočanja nadaljnje dražitve investicije. Poudarja, da se je dejavno vključil v reševanje problematike in storil vse, kar je v njegovi moči, da se le pride do končne vrednosti.

Ker se pri projektu kažejo anomalije in neskladnosti med izjavami in dejanji vodstev HSE in Teš, so z vladnimi sklepi zahtevali novo, šesto novelacijo investicijskega programa na podlagi dejanskih vhodnih podatkov. Ko bo slika jasna, pa bo možno presoditi, kakšne so možnosti za rešitev nastalih težav.

Obenem je Omerzel spomnil, da je bila že marca 2009, v drugi novelaciji investicijskega programa, končna cena projekta ocenjena na 1,424 milijarde evrov. Spomnil je na preteklo dogajanje v zvezi s Tešem 6 in zapisal, da so posebno sporne odločitve, soglasja in podpisi pogodb, ki niso imeli predvidene finančne konstrukcije, začenši z osnovno pogodbo z Alstomom. Naprej pa so se stvari dodatno zapletle s prvim aneksom, ki je podrl koncept pogodbe "na ključ". "Akterji so znani, nekateri so celo podpisniki moje interpelacije," piše Omerzel.

Minister odločno zanika tudi zavajanje javnosti v zvezi s stanjem v avtošolah. Te zadeve so, navaja, stare tudi več kot tri leta, a v preteklosti ni ukrepal nihče od odgovornih. Ko je sam dobil konkretne podatke, pa je ukrepal "takoj, odločno in učinkovito," je izpostavil.

Pri očitkih, da že več kot osem mesecev ni objavil javnega postopka za mesto generalnega direktorja republiške geodetske uprave (Gurs), Omerzel odgovarja, da je Aleša Seliškarja za opravljanje nalog direktorja 28. februarja lani pooblastil že Černač. Seliškar je po Omerzelovi oceni dobro seznanjen z vsebino dela Gursa, poskrbeti pa je bilo treba za izvajanje za državo pomembnih projektov. Zato so se dogovorili, da njegov status ostane nespremenjen. Minister meni, da z neimenovanjem v. d. direktorja Gursa Sloveniji ali komurkoli drugemu ni bila povzročena nikakršna škoda.

Kot neutemeljene Omerzel označuje tudi očitke, da je na razpisu za izbor dobavitelja avtomobilskih registrskih tablic izbral družbo, katere ponudba je bila dvakrat dražja od konkurentove. Pojasnjuje, da je neizbrani ponudnik v skupnem nastopu pripravil nepopolno ponudbo, izbrani pa je oddal popolno. Zato za zavrnitev vseh ponudb na naročnikovi strani ni bilo objektivnih razlogov.

Prepričan je, da je bila odločitev o izbiri izvajalca pravilna, kar potrjuje tudi odločitev Državne revizijske komisije. Odločno tudi zavrača, da bi kot minister pri sprejemanju odločitev omogočal posel kateremukoli lobiju ali privilegiral kateregakoli domačega ali tujega ponudnika na trgu.

Poslanci bodo interpelacijo lahko obravnavali že na seji, ki se bo začela 27. januarja. DZ namreč mora o interpelaciji razpravljati in odločati najpozneje na prvi naslednji seji po prejemu odgovora ministra, če so ga poslanci dobili najmanj 15 dni pred sejo oz. na prvi naslednji seji po preteku roka za odgovor, če ta v tem roku ni bil dan.