Omerzel samozavesten pred sredino interpelacijo

"Še eno priložnost" bodo ministru dali v največji vladni stranki PS. Poslanci SD naj bi se o tem odločali na sami seji DZ, sicer pa je predsednik te stranke Igor Lukšič že nakazal, da ga bodo verjetno podprli. Če se v času do same obravnave interpelacije v DZ ne zgodi nič hujšega, bo Omerzela v večini podprl tudi DeSUS, ima pa pomisleke namestnik vodje poslancev Ivan Hršak in se bo o podpori še odločil. Medtem Omerzelu stranka DL, iz vrst katere tudi prihaja, že od začetka stoji ob strani.

Omerzel ima čisto vest, Vizjak prepričan, da gre koaliciji le za obstoj

Omerzel na interpelacijo gleda kot na "zanimivo zgodbo". Kot je pojasnil za STA, si kot minister želi predvsem postaviti strategije na posameznih področjih, hkrati pa ne izvajati ekonomsko neupravičenih projektov, ki niso na zdravih temeljih. "To pot držim in kar nekaj ljudi je v tej državi, ki jim to ni všeč, saj so leta in leta stvari počeli na drugačen, napačen način. Odgovor na to je seveda interpelacija in nervoza v opozicijskih vrstah," je dodal.

Poslanec SDS Andrej Vizjak pa ocenjuje, da očitno vsebina in očitki zoper Omerzela niso pomembni. "Pomembno je, da želi koalicija na vsak način obstati, saj ima kopico odprtih vprašanj tudi pri drugih ministrih. Na tak način zdaj lepi svoj obstoj in se požvižga na utemeljene očitke," je dejal ob robu ponedeljkove seje DZ.

Opozicija bo vse očitke, tako Vizjak, dokazala z dokumenti in papirji, medtem ko bo koalicija tvegala "še eno zgodbo z negativnimi posledicami, kot da jih v tej državi ni že dovolj".

Omerzel pa je po drugi strani prepričan, da ga koalicija podpira zaradi dejstev in njegovih odgovorov na interpelacijo. "Dokaze, ki jih ima opozicija, smo vse že videli v medijih. Če ne bi imel tako čiste vesti, kot jo imam, pa ne bi tako vztrajal pri svoji borbi in res nekaj narediti za to državo," je sklenil minister.

Omerzelu med drugim očitki zaradi poslov njegovega podjetja z državo, nepravilnostih v avtošolah in dotrajane ceste

Ministrov položaj se je najbolj zatresel zaradi podjetja Lastinski, v katerem ima 100-odstotni lastniški delež. Lastinski je namreč z Družbo za avtoceste v RS (Dars) med letoma 2008 in 2011 podpisal pet pogodb o obnovi in vzdrževanju cestno-vremenskih postaj v skupni višini dobrih 900.000 evrov.

Zadnja pogodba o vzdrževanju postaj je potekla oktobra lani. Čeprav je Omerzel na zaslišanju pred prevzemom položaja pred pristojnim parlamentarnim odborom obljubil, da ne bo širil obsega poslovanja z državo in da ne bo podpisoval novih pogodb, se je podjetje Lastinski pripravljalo na obnovitev pogodbe z Darsom. Omerzel se je poslu na koncu odpovedal, čeprav je ves čas vztrajal, da ne gre za novo pogodbo in da gre zgolj za obnovitev posla.

V zadnjih tednih so se za "vroč kostanj" izkazali dotrajani mostovi, na katerih se je Direkcija RS za ceste s koncem letošnjega januarja odločila omejiti tovorni promet. To je med avtoprevozniki in gospodarstveniki s prizadetih območij sprožilo veliko nejevolje, nekateri so napovedali celo selitev proizvodnje iz države. Na štirih od 15 mostov so nato uvedli izmenično enosmerni promet in gospodarstvenikom vsaj malo olajšali delo, kljub temu pa nerešeno ostaja pomembno vprašanje - kako bo država zagotovila nujno potreben denar za obnovo vse bolj dotrajanih cest in mostov.

Znova je oživela tudi razprava o projektu gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), ki se je v minulih letih podražil z okoli 600 milijonov evrov na več kot 1,4 milijarde evrov. Omerzel je na petkovi izredni seji DZ dejal, da projekta ni več mogoče ustaviti in da so se na ministrstvu te problematike lotili celovito. Kljub temu je neznank veliko, med drugim ni gotovo, ali bo Teš 6 v prihodnjih letih in desetletjih posloval pozitivno.

Omerzel, ki želi postati nekakšen "3D minister", je sicer znan po tem, da ima predvsem veliko načrtov, pogosto pa preseneti tudi z zanimivimi številkami. Prepričan je, da se da investicijo v drugi tir železniške proge Divača - Koper, ocenjeno na 1,4 milijarde evrov, izpeljati za pol te cene, sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila, ki ga je bila pripravljena družba Kapsch TrafficCom vzpostaviti za nekaj več kot 200 milijonov evrov, pa za približno deset milijonov evrov.

Ob to se je obregnil tudi njegov predhodnik na položaju ministra Zvonko Černač (SDS). "Spominja tudi na tisto izjavo, ko je o propadlem razpisu za cestninjenje tovornih vozil v prostem prometnem toku dejal, da je projekt, ki ga je ponudnik skupaj s stroški financiranja vrednotil na približno 200 milijonov evrov, mogoče izvesti za deset milijonov evrov in da bo do konca poletja predstavil način izvedbe tega projekta. Čakamo. Poletje je mimo," je oktobra lani zapisal ob Omerzelovi izjavi o drugem tiru.

Omerzel se je pod plazom kritik znašel tudi zaradi afere z vozniškimi dovoljenji, saj se je izkazalo, da jih je bilo možno tudi kupiti. Kmalu so se začela ugibanja o odgovornosti pristojnih, na Omerzela pa so leteli očitki, da je bil o nepravilnostih v avtošolah opozorjen že aprila in julija. Zgodba, ki jo je zaznamoval pomanjkljiv nadzor, se je končala z odstopom Bojana Žlendra z mesta v. d. generalnega direktorja direktorata za promet ter predsednika sveta agencije za varnost prometa, sicer iz osebnih razlogov. Štirim avtošolam so že odvzeli tudi pooblastila.

Med Omerzelovim ministrovanjem dražje vinjete in novi energetski zakon

Med vidnejše rezultate dosedanjega dela ministra Omerzela sodita priprava novega energetskega zakona, ki ga danes v DZ čaka tretja obravnava, in podražitev vinjet, ki je zaradi uvedbe dražjih vinjet za kombije oziroma (starega) novega cestninskega razreda 2B, v katerega se uvrščajo dvosledna motorna vozila z višino vozila nad prvo osjo 1,30 metra ali več, sprožila veliko polemik. Takšna vozila namreč uporabljajo tudi velike družine in invalidi, za katere pa so na koncu našli kompromisno rešitev.

Velike načrte ima tudi na področju urejanja prostora - svojo vizijo je poimenoval "3D Slovenija", kar odraža njegovo željo, da bi projektiranje potekalo v tridimenzionalni tehniki. Prve predloge zakonskih sprememb s področja urejanja prostora in graditve objektov, ki bodo del načrtovane vzpostavitve enotne vstopne točke za vlagatelje v gradnjo objektov, t. i. e-Prostora, je napovedal za letošnji marec.