Šušteršičev odstop je posledica izstopa DL iz koalicije. Svet stranke se je namreč tako odločil v sredo, ker se premier Janez Janša ni odzval na njihov ultimat, naj zaradi ugotovitev protikorupcijske komisije odstopi ali sproži glasovanje o zaupnici.
Poleg Šušteršiča je danes odstopno izjavo že vložil tudi drugi minister iz vrst DL v Janševi vladi Senko Pličanič. Da odstopa s položaja predsednika DZ, pa je že v sredo povedal predsednik DL Gregor Virant.
Janša je grožnjo DL z izstopom iz koalicije že v sredo označil za "iracionalno odločitev", na novinarski konferenci po današnji seji vlade pa je dejal, da glasovanje o zaupnici ne pride v poštev, Slovenija pa da ni v položaju, ko bi si lahko privoščili predčasne volitve. Pred državo je namreč nekaj nujnih odločitev, za katere je potrebna dvotretjinska večina v parlamentu, je dejal.
Potrdil je, da je odstopni izjavi obeh ministrov - Pličaniča in Šušteršiča - prejel in ju poslal v DZ. Ta se mora po poslovniku z odstopom ministra seznaniti na prvi redni seji, kar bo naslednji teden, takrat pa bo premier, kot je dejal, javnost obvestil o naslednjih odločitvah.
Šušteršič je mandat finančnega ministra nastopil odločen, da zniža javno porabo, na področju davkov je napovedal poenostavitve in strožji nadzor, hkrati pa se zavzel za povrnitev kredibilnosti Slovenije kot partnerja za tuje investitorje. Ob ostrem nasprotovanju sindikatov je DZ spomladi sprejel zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je s posegom v 40 drugih zakonskih ureditev prinesel za 222 milijonov evrov varčevalnih učinkov.
Varčevalni zakon je spremljal tudi rebalans proračuna, ki je za leto 2012 proračunske izdatke znižal za več kot milijardo evrov. Ob vztrajanju pri načrtovanem znižanju primanjkljaja pod tri odstotke BDP je Šušteršič tudi za leto 2013 pripravil varčevalno naravnan proračun, s katerim je javnost razburil predvsem v delu, ki zmanjšuje maso plač za javne uslužbence. Ti so v sredo zaradi varčevalnih ukrepov v slabem letu že drugič stavkali.
Šušteršič je v času vodenja finančnega ministrstva predlagal vrsto sprememb davčne zakonodaje, da bi se slovensko gospodarstvo lahko učinkoviteje spopadlo z upadanjem obsega bruto domačega proizvoda ter rastjo števila brezposelnih. Tako se je že lani začela postopno zniževati stopnja davka od dohodkov pravnih oseb - leta 2015 bo znašala 15 odstotkov -, zvišale so se olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ter za investicije.
Že nekaj let napovedovani davek na nepremičnine je Šušterič začasno postavil na stranski tir, je pa dodatno obdavčil premožnejše lastnike tako nepremičnin kot tudi avtomobilov in jaht. Začasno je zvišal tudi obdavčitev najvišjih plač.
Na Šušteršičevem ministrstvu so pripravili oba ključna zakona, ki naj bi izboljšala javnofinančno zdravje Slovenije - zakon o Slovenskem državnem holdingu ter zakon o slabi banki, ki sta se z veliko muke uveljavila, a se srečujeta s težavami pri uresničevanju. Holding naj bi se krovno ukvarjal s prodajo državnih deležev v skupni vrednosti približno deset milijard evrov, t.i. slaba banka pa naj bi prevzela slabe terjatve bank, ki naj bi tako očistile svoje bilance in začele kreditirati gospodarstvo.
Šušteršič je sanaciji bančnega sektorja sicer namenil veliko pozornosti, a večjih uspehov ni bilo. Da sta izpolnili zahteve bančnega regulatorja, je država obema največjima državnima bankama priskočila na pomoč s hibridnim posojilom, v nadaljnjem iskanju svežega kapitala pa se bosta morali trdneje opreti na zasebne vlagatelje.
A strateške vlagatelje je doslej iskal zaman - celo nasprotno, Slovenija je tik pred koncem leta 2012 odkupila 22-odstotni delež NLB od belgijske solastnice KBC. Ceno en evro za delnico je Šušteršič tedaj opisal kot "zelo ugodno" ter dodal, da ne odraža realne vrednosti banke, ampak je rezultat pogajalskega procesa.