pokol-v-šoli-vladislava-ribnikarja, obletnica-pokola Svet24.si

Srbija pred obletnico krvavega poboja v beograjski...

azijski sršen, invazivna vrsta Svet24.si

Škodljivi azijski sršen je že pri naših ...

kres, ogenj, prvi-maj, kresovanje Necenzurirano

Živel 1. maj ali kako normalizirati nenormalno

hisa brglez-pl016 Reporter.si

Hiše, avti in bančni računi evropskih ...

pogacar Ekipa24.si

Tadej Pogačar pred Girom izpostavil ...

Tudi Brad Pitt je obupal .. Odkrito.si

Koga briga Barbariga?!

sekulic slovenija af Ekipa24.si

Tole je očitno menjava za Mika Tobeyja! Američan...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Odgovornost Silva Gorenca za plačane umore brez milosti

Deli na:
Odgovornost Silva Gorenca za plačane umore brez milosti

Foto: Arhiv Reporterja

Med dokumenti, ki jih je raziskovalec Roman Leljak našel v Arhivu RS, je tudi dokument, s katerim se povsem neposredno razkriva krivda in odgovornost Silva Gorenca, nekdanjega šefa zvezne Udbe (od 1970 do 1972), člana SD  in ZZB, za plačane likvidacije, ki so jih v tujini izvajali sodelavci tedanje Udbe. Po doslej zbranih podatkih je bilo likvidiranih 80 ljudi, opravljeni zločini storilcev, plačanih sodelavcev Zvezne Udbe,  pa v Nemčiji in Avstriji še vedno niso zastarali.

V šifrirani depeši, ki jo je s peresnikom napisal B. Mužič ter naslovil na Silva Gorenca iz Zveznega sekretariata za notranje zadeve, je zapisano: »Prosimo, da nam takoj dostavite za realizirano akcijo »Pero« 20.000 USA dolarjev in 70.000 nemških mark.« V nadaljevanju lahko še preberemo, da so pri izvedbi akcije sodelovali skupine sodelavcev s kodnimi imeni »BILIČ«, »KOVAČ« in »ŽELJKO. Ti so tudi izvedli aretacijo, medtem ko je skupina sodelavcev s kodnimi imeni »ŠPELA«, »BRANKO« in »BORIS«, zgolj spremljala akcijo  ter bila v zaščitnici. Na kraju dogodka so bili še trije sodelavci, skupno torej kar devet oseb.

Lahko se samo vprašamo, koliko podobnih depeš z zahtevo po astronomskih izplačilih za likvidacije,  je prejel Silvo Gorenc  v času, ko je opravljal naloge šefa Zvezne Udbe? Po odstiranju ozadij  likvidacije  hrvaškega emigranta Stjepana Crnogorca,  za kar je slovenska in mednarodna javnost izvedela šele na tiskovni konferenci publicista Romana Leljaka, ta pa je v  primeru uboja Crnogorca s pomočjo Bože Vukušića, svetovalca nemškega  državnega tožilstva, že vložil ovadbo zoper Silva Gorenca na avstrijsko državno tožilstvo, velja znova opozoriti na kruto likvidacijo družine Ševa. Tako kot uboj Crnogorca, za katerega svojci, med njimi na tiskovni konferenci Romana Leljaka prisotna brat in sestra niti po štiridesetih letih ne vedo, kje je bil umorjen in pokopan, zaradi česar sta naslovila apel na slovensko vlada, naj jim pomaga pri najdbi bratovega groba, se je tudi likvidacija družine  Ševa zgodila, ko je zvezno Udbo vodil Silvo Gorenc.
 
Iz zgodbe novinarskega kolega Jožeta Biščaka, zapisane julija letos, lahko izvemo, da je družina Ševa, živeča v Nemčiji, odšla na počitnice v Italijo. V akciji neznanega sodelavca Udbe sta bila s pištolo najprej ustreljena Stjepan in njegova žena Tatjana, njuno, na zadnjem sedežu spečo hčerko, komaj devetletno Rosemarie, pa je neznani moški ubil tako, da je prislonil orožje k njeni glavici in sprožil. Po strelih je pobegnil,  po opravljeni nalogi avgusta 1972 pa je Beograd obvestil o opravljeni akciji. Ali bomo kdaj koli  izvedeli, kakšna je bila vsebina depeše o likvidaciji družine Ševe in koliko je za poboj posameznih članov družine, med njimi 9-letne Rosemarie dobil za to plačani morilec iz vrst sodelavcev SDV? Odgovor pozna nihče drug kot Silvo Gorenc. Kot je že povedal za naš tednik publicist Igor Omerza, je namreč vsako akcijo odobril načelnik zvezne Udbe, ki je koordiniral akcije,  torej v obeh opisanih primerih Silvo Gorenc. Zdaj smo lahko dokončno še izvedeli, da ni bil le koordinator, temveč je kot kakšen mafijski boter poskrbel še za plačilo umorov brez milosti.

Da Silvo Gorenc v tistem času  zagotovo ni bil edini, ki bi bil seznanjen z vsebino depeš, katere razkrivajo celo plačane uboje, ki jih je naročila tedanja partijska oblast, potrjujejo še drugi  dokumenti, prav tako najdeni v Arhivu RS. Leljak ob tem še zlasti opozarja na strogo zaupno informacijo o nekaterih nacionalističnih razpravah v prvi številke tržaške revije »Zaliv« z dne 4. februarja 1970.

V  njej so bili izpostavljeni članki »ki so po duhu in vsebini istovetijo z družbeno nesprejemljivimi in škodljivimi političnimi gledišči, ki jih oznanja BORIS PAHOR,« na kar so bili poleg Silva Gorenca kot tedanjega sekretarja Zveznega sekretariata za notranje zadeve, opozorjeni še naslednji partijski oblastniki: Milan Kučan kot član sekretariata CK ZKS, Mitja Ribičič, tedanji  predsednik ZIS, Stane Dolanc, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ, Edvard Kardelj, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ, Sergej Kraigher, predsednik Skupščine SR Slovenije, Stane Kavčič, predsednik IS SRS Franc Popit, predsednik CK ZKS, inž. Andrej Marinc, sekretar sekretariata CK ZKS, Janez Vipotnik, predsednik republiške konference SZDL, Marjan Orožen, predsednik komisije za DV Skupščine SRS, Jožko Štrukelj, predsednik odbora IS za samoupravljanje in notranjo politiko, Franc Poglajen, generalpolkovnik JLA in Riko Kolenc, republiški JT.

Na vprašanja o likvidaciji Stjepana Crnogorca kot tudi družine Ševa bo moral prej ali slej odgovoriti tudi Milan Kučan, če ne v Sloveniji, pa v sosednji Avstriji, kjer zločini zvezne Udbe niso zastarali, o nezastaranju političnih zločinov pa že razmišljajo tudi v sosednji Hrvaški.

Foto: Depeša, naslovljena na Silva Gorenca, razkriva, da so se za politične umore v tujini izplačevale visoke vsote  denarja.  Kaj vse je o depešah vedel Milan Kučan, ki je kot takratni član sekretariata CK ZKS prejemal najbolj strogo zaupne informacije, namenjene zgolj osebni informaciji?