Razjezila ga je beseda »ograjevarstvenik«, ki jo je proti Kacinu zaklical Hvalica, potem ko je v Slovenskih novicah prebral članek pisca teh vrstic, da si je Kacin okoli hiše v Spodnji Besnici pri Kranju dal postaviti ograjo, ki je nekoč stala okoli bežigrajske vojašnice JLA.
Avtor članka se je pred tem pogovarjal s Kacinovim prijateljem, ki mu je saniral in nato postavil ograjo, ki je bila po njegovih besedah primerna le še za odpad. Dejstvo pa je, da je bila ograja državna last, Kacin pa si jo je vzel kot trofejo in nato z njo obdal svojo hišo.
Po incidentu je Kacin povedal, da »Hvalica dan za dnem hodi na govorniški oder in žali vse po vrsti. Vzel sem današnje Delo, pristopil k njemu in ga s tem Delom dobro oklofutal. (…) Mislim, da sem ga premalo.«
Po incidentu je Kacin povedal, da »Hvalica dan za dnem hodi na govorniški oder in žali vse po vrsti. Vzel sem današnje Delo, pristopil k njemu in ga s tem Delom dobro oklofutal. (…) Mislim, da sem ga premalo.«
Hvalica pa je po napadu odgovoril: »Očitno je gospod Kacin izgubil živce. Nenadoma je planil name in me začel tolči po glavi. (…) Fasal sem po glavi. Nekaj čutim. A ni hudega, hvala bogu.«
Skoraj četrt stoletja pozneje so se očitno strasti med njima polegle, po 22 letih ga je Hvalica pohvalil, da je politično najboljši retorik, da je včasih morda »demagoško nesramen«, ampak je prepričljiv. Takrat je tudi dejal, da je ponosen, da ga je Kacin pred več kot 20 leti napadel.
Ko je Hvalica 28. avgusta lani umrl, pa se mu je na twitterju poklonil tudi Kacin: »Polnokrven politik, dostojen tekmec, težak nasprotnik. Politiko je jemal resno, sam izbiral svoje cilje. Bil je vse to, odločen, vztrajen, uporen, a je znal biti, resnici na ljubo, tudi naporen. Ko so ocenili, da ni in nikoli ne bo vodljiv, so ga njegovi umaknili. Sožalje družini.«
