Ob Dravi v strahu pred naraslo reko, ogroženih več kot 100 objektov

Obilne padavine na Avstrijskem Koroškem namreč po pojasnilih hidrologa Janeza Polajnarja iz agencije za okolje (Arso) vplivajo na to, da se bo pretok Drave po predvidevanjih avstrijske deželne hidrološke službe močno povečal. Danes ponoči pričakujejo na meji s Slovenijo pretok okoli 1700 kubičnih metrov na sekundo, največji pretok pa bo po njihovih predvidevanjih v torek med 13. in 15.30, ko bi lahko največji pretok pri Dravogradu dosegel 1900 do 2100 kubičnih metrov na sekundo. "To pa je že precejšnja količina vode, po naših podatkih druga najvišja v zadnjih 90 letih," je na današnji novinarski konferenci pojasnil Polajnar.

Po njihovih prvih ocenah je, če bo do tega res prišlo, lahko ogroženih več kot sto objektov, od tega večina (87) v okolici Maribora, okoli 20 pa v okolici Ptuja.

Drava pa se bo v spodnjem toku, nizvodno od jeza Markovci razlila že prej, torej danes zvečer in ponoči. Ogrožena so območja v naseljih Bukovci, Muretinci, Stojnci, poplavljena je lahko tudi državna cesta ob Zavrču.

Center za obveščanje Slovenj Gradec pa občane Dravograda, Vuzenice, Mute, Radelj ob Dravi in Podvelke obvešča, da je danes med 15. uro in polnočjo pričakovati pretok reke pri hidroelektrarni Dravograd okoli 1350 kubičnih metrov na sekundo, kar je določeno kot kritična višina, pri kateri bo center sprožil sirene za nevarnost. Pristojni občanom predlagajo, da na ogroženih območjih poskrbijo za izvedbo zaščitnih ukrepov pred morebitnim poplavljanjem. Hkrati opozarjajo, da se bo pretok reke Drave na hidroelektrarni Dravograd in nižje po polnoči in v torek še povečal.

Kot je dejal Polajnar, trenutno beležijo velike pretoke rek v severni, zahodni in deloma v osrednji Sloveniji. "Tam bodo tekom popoldneva in noči reke še naraščale, ponekod, na običajnih razlivnih območjih, lahko pride do manjših razlitij. Lahko narastejo tudi hudourniški vodotoki," je dodal. Padavine bodo po njegovih besedah povzročile tudi nekaj težav z meteorno vodo, ob slovenski obali, kjer se bo prav tako krepil veter, pa je pričakovati sovpadanje visokega valovanja in visoke plime.

Zaradi močnega vetra so na Arsu za severozahodno in jugozahodno regijo izdali najvišjo, rdečo stopnjo vremenske ogroženosti. "V tej jeseni je bilo po Evropi kar nekaj burnega vremenskega dogajanja, predvsem v Sredozemlju, v teh dneh smo ga deležni tudi pri nas. Razvoj vremena nas zelo skrbi," je dejal vremenoslovec Brane Gregorčič in dodal, da se bo ciklon nad zahodnim Sredozemljem danes popoldne še poglobil in se pomikal severneje, posledično "se bo okrepil veter na vseh nivojih".

Pričakovati je hiter porast hitrosti vetra v popoldanskih urah, predvsem na zahodu Slovenije, med najbolj ogroženimi je območje Ilirske Bistrice. Po njihovih izračunih bodo najmočnejši sunki vetra predvsem zvečer oz. prvem delu noči dosegli 110 kilometrov na uro. Ta hitrost za veter, ki piha iz južne, jugozahodne smeri, pa je neobičajna za naše podnebne razmere, je dejal Gregorčič in ob tem posvaril pred obsežnejšimi vetrolomi in nalivi. Najhuje naj bi bilo po 21. uri. "Najvišja stopnja ogroženosti nikakor ni pretirana," je poudaril Gregorčič in dodal, da so rdeče opozorilo zaradi močnih nalivov in vetra izdali tudi na Hrvaškem, sosednji Furlaniji-Julijski krajini in zahodnem delu Koroške.

Na nadmorskih višinah med 1000 in 1500 metrov, ki so še gozdate, lahko krajevno sunki vetra dosežejo tudi do 140 kilometrov na uro. Kot je zapisano na Arsovi spletni strani, bo zvečer in ponoči zapihal okrepljen veter tudi drugod, najmočnejši sunki vetra bodo predvidoma med 70 in 90 kilometri na uro. Določene posledice, zlasti na izpostavljenih območjih, je tako pričakovati tudi na vzhodu države. V torek naj veter ne bi več presegal opozorilnih vrednosti, pa bo po Gregorčičevih besedah še vetrovno in bodo sunki vetra med 50 in 70 kilometri na uro.