O glodalcih, ki bežijo v Jankovićev politični mercator

Kaj bi storil pametni volivec, če bi na volilnem lističu prebral naslednje: ”Vili Trofenik, kandidat Liste Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija. Doslej je bil član Slovenske ljudske stranke, potem je prestopil v Liberalno demokracijo Slovenije, leta 2008 je izstopil in vstopil v stranko Zares, iz katere je na pragu padca KGB vlade izstopil, bil nekaj časa v stranki nepovezanih poslancev in se zdaj nahaja pri stranki ljubljanskega župana.”

Pameten volivec bi se ob tem malo zamislil, potem pa bi njegova roka zdrsnila h kakšnemu drugemu, bolj verodostojnemu kandidatu. Vili Trofenik je človek, ki že od osamosvojitve dalje, torej dvajset let, išče pravo stranko. Stvar je v resnici že psihotična in mora biti za Trofenika tudi mukotrpna. Vmes je bil poslance in župan Ormoža in vsako stranko, v kateri je bil, je vedno vneto zagovarjal in povzdigoval v nebesa. Potem pa se mu je vedno zalomilo – vse stranke, v katerih je bil doslej, so ga razočarale, kaj pravijo njegove bivše stranke pa verjetno ni treba preveč ugibati. Vili Trofenik je od osamosvojitve dalje tako rekoč absolutni zmagovalec v menjavanju političnih barv in srajc.

Vili Trofenik že torej dvajset let živi od politike, se pravi – če smo natančni – od davkoplačevalcev. Kaj so imeli od njega, bo mogoče kdaj povedala lokalna zgodovina, kajti v kakšno večjo se kljub absolutni zmagi med prestopniki ne bo znašel.

Ni pa edini. Pri Jankoviću prestopnikov, ali prebežnikov (lahko se spomnite tudi primerjav Boruta Pahorja o podganah!) ne manjka. Zoran Janković je očitno najbolj humani šef stranke, ker medse sprejema vse, ki so od kod pobegnili. Najbolj slavna med njimi je Melita Župevc, imenovana tudi ”brezplačna”, ženska, ki je v državnem zboru vehementno branila svojo zdaj že bivšo stranko Socialnih demokratov in se je šele po izglasovani nezaupnici vladi Boruta Pahorja namazala z bojnimi barvami in svojega bivšega šefa in delodajalca ogovarjala za vsakim vogalom. Verjetno je to bil Jankovićev kriterij, po katerem je na svojo listo pribeležil tudi Župevčevo. Če ji ne bo uspelo, ji bo Janković menda uredil urednikovanje mestnemu brezplačniku, če bo pridna. Drugače je pa iz rdečih revirjev, ki lahko malo rdečijo, ker bo ženska spet kandidirala v njihovih krajih – le da ne več pri naslednikih komunistov, ampak pri aktivnih kapitalistih Pozitivne Slovenije.

Cveta Zalokar Oražem je že kar političarka-legenda! V zanimivem spominu jo imajo Domžalčani, ko je bila tamkajšnja županja en mandat in nikoli več. Na Wikipediji celo piše, da je tudi književnica, ker je pred politično kariero delala v domžalski knjižnici, je pa res, da je pisala pesmi, ki jih nihče ne pozna. Zagotovo so žalostne, kot je bil po svoje žalosten njen odhod iz LDS h Gregorju Golobiču in v stranko Zares in zagotovo so bile zelo tragične, ko se je javnosti na očeh zlobno poslavljala od stranke Zares in Gregorja Golobiča. Gregorja, ki ga je nekoč občudovala in oboževala, potem pa nič več. Zdaj je ženska šla k svoji novi ljubezni – k Jankoviću, kjer bo skušala nadaljevati svojo politično kariero, ker verjetno kaj drugega ne zna več delati.

Matjaž Zanoškar, župan Slovenj Gradca, član in poslanec Erjavčevih upokojencev, je nekoč imel rdeči izkaznico Pahorjevih socialnih demokratov. Menda so se naveličali drug drugega in se razšli, a bolj verjetna je Zanoškarjeva zamera, ker ga na volitvah 2008 niso dali na kandidatno listo in je šel h Karlu ter po zaslugi DeSusa prišel v parlament. V zahvalo je pred dnevi mirno prebegnil h kandidatu združene koalicije Milana Kučana, Janeza Stanovnika in Danila Tuerka – torej k Jankoviću. Da je izdal Erjavca pač ni nič novega – v politiki so izdaje vsakdanji pojav. Poglejte samo primer Gregorja Viranta!

Alojz Posedel, bivši župan Žalca, je imel troedino politično strankarsko pot: iz LDS v Zares in iz Zaresa – kam drugam kot k Jankoviću. Greš pač tja, kjer je več možnosti za davkoplčavelsko plačo, ki je niti huda kriza ne more načeti. Posedel je v resnici tako imenovani politični nadomestek: ko je namreč iz Zaresa in parlamenta odšel Matej Lahovnik, je na njegovo poslansko mesto prišel Posedel. Vmes je bil malo še tako imenovani nepovezani poslanec, ki se zdaj menda odlično povezuje z morebitnim novim delodajalcem Zoranom Jankovićem.

Med prestopniki, ki prihajajo iz vrst SD so še Alan Bukovnik, Janja Klasinc in županja Metlike Renata Brunskola. Nasploh je imel Pahor s svojimi poslanci v tem mandate kar precej nesreče – ljubili so ga, ko jim je omogočal materialno udobje in sovražili so ga, ko je šla zgodba s koalicijo KGB h koncu. Kako je že rekel Borut Pahor za vse takšne, tudi one, ki so leta 1990 po ”sestopu” Kučanovih z oblasti bežali iz partije? A je rekel podgane? Ja, je rekel.

Zna pa se zgoditi, da bo slovenski politični prostor zelo prizadet, kajti širša družina Jurijev se očitno poslavlja od nas. Ne bomo sicer jokali, ampak da nam kar trije iz družine Juri krojijo vsakdan, potem pa naenkrat izginejo, je kar malo tragično. Najprej je ven padel ata Aurelio (bil pri SD), zdaj bo ven padel še brat Franco, ker je iz LDS šel v Zares in ni imel srečne roke, zdaj pa svoj prostor pod soncem išče še Luka Juri, sin Aurelia, Franco pa mu je stric. Luka Juri nima sreče: pri Virantovih so mu rekli ne, pri Jankoviću pa malo dolgo razmišljajo kam bi z njim oziroma, če smo bolj natančni, kako bi jim sploh lahko koristil.
Še malo pa bo konec prestopnega roka. Pohitite, da ne zamudite. Jankovićev politični mercator ima še odprta vrata…