Gorenak: Prepoceni »finta« za zaprtje arhivov, ki ji lahko nasedejo samo naivni

Objavljamo Gorenakov zapis:

Arhivski zakon – v čem je problem?

Tale prispevek pa je kar nekako naročen in to z vaše strani spoštovani obiskovalci moje spletne strani. Prejel sem vrsto vaših vprašanj, ki se nanašajo na včerajšnje glasovanje o Zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (v nadaljevanju arhivski zakon).

Leta 2006 je prva vlada Janeza Janše predlagala, Državni zbor pa sprejel arhivski zakon. Najpomembnejši je bil seveda 65. člen, ki pravi:

(1) Javno arhivsko gradivo, ki vsebuje podatke, ki se nanašajo na državno in javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države ter njene gospodarske interese ter poslovne in davčne skrivnosti in katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko povzročilo škodljive posledice za varnost države in drugih oseb ter njihove interese, postane dostopno za uporabo praviloma najkasneje 40 let po nastanku.

(2) Javno arhivsko gradivo, ki vsebuje občutljive osebne podatke (podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v politični stranki in sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške, biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin), postane dostopno za uporabo 75 let po svojem nastanku ali deset let po smrti osebe, na katero se nanaša, če je datum smrti znan, če ni z drugimi predpisi drugače določeno.

(3) Arhivsko gradivo, nastalo pred konstituiranjem Skupščine Republike Slovenije 17. maja 1990, ki se nanaša na nekdanje družbenopolitične organizacije (npr. Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije, Zveza združenj borcev NOV Slovenije, Zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije), organe notranjih zadev (npr. policija), pravosodne organe (npr. sodišča, tožilstva, zapori) in obveščevalno varnostne službe, je dostopno brez omejitev, razen arhivskega gradiva, ki vsebuje občutljive osebne podatke, ki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke javnih funkcij.

(4) V primeru dvoma o pogojih dostopa iz prejšnjega odstavka odloča arhivska komisija.

Leta 2011 je želela Pahorjeva vlada 3. odstavek spremeniti tako, da bi bilo arhivsko gradivo spet zaprto za javnost. Tak zakon je tudi sprejela, a ga je ljudstvo na referendumu leta 2011 zavrnilo, to pa pomeni, da še sedaj velja zakon sprejet v času prve Janševe vlade.

In kaj je včeraj sprejel Državni zbor ob nasprotovanju SDS in SLS ter ob podpori NSI? 3. odstavek 65. člena je spremenjen tako, da tudi za funkcionarje naštete v 3. odstavku 65. člena velja omejitev, da so podatki nedostopni tudi za funkcionarje naštete v 3. odstavku 65. člena, če vsebujejo občutljive osebne podatke naštete v 2. odstavku 65. člena. Ti podatki morajo biti v arhivskih spisih prečrtani s črnim flomastrom. Tega dosedanji zakon ni predvideval.

Kaj to pomeni v praksi? Bom povedal na praktičnem primeru. Neki raziskovalec želi imeti na primer nek dosje določenega funkcionarja SDV. Ker pa ta dosje vsebuje občutljive osebne podatke (recimo podatke o njegovem zdravju), bo o tem odločala arhivska komisija po tem, ko bodo v Arhivu RS v dosjeju te podatke našli in jih s flomastrom prečrtali. Nobene garancije pa seveda ni, da ta dosje ne bodo brali leto dve ali tri. Sedanji interni pravilnik sicer predvideva 30 dnevni rok, toda tega spremeni minister kadarkoli, 30 dnevnega roka pa v zakon koalicija ni želela zapisati.  Prepoceni »finta« za zaprtje arhivov, ki ji lahko nasedejo zgolj in samo naivni.Referendum da ali ne pa bomo še videli.