Revija Reporter
Slovenija

NSi plačala 240.000 evrov, da je Matej Tonin dobil službo v Bruslju

STA
10 3.211

28. okt. 2024 14:38 Osveženo: 14:41 / 28. 10. 2024

Deli na:

Predsednik NSi in evropski poslanec Matej Tonin

NSi

V kampanjo pred junijskimi evropskimi volitvami je največ sredstev vložila zmagovalka SDS, sledita jih Gibanje Svoboda in NSi. Slednja je glede na razmerje med vloženimi sredstvi in izkupičkom imela tudi najmanj učinkovito kampanjo. Po drugi strani pa se je izmed list, ki so osvojile mandat v Evropskem parlamentu, kampanja najbolj obrestovala SD.

Skladno z zakonodajo posamezne liste za financiranje kampanje za volitve v Evropski parlament ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Glede na število volilnih upravičencev ob začetku volilnih opravil pred evropskimi volitvami so lahko posamezne liste za volilno kampanjo namenile do nekaj manj kot 680.000 evrov.

A takšnega zneska glede na poročila o financiranju kampanje, objavljena na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), ni porabila nobena izmed list, ki so nastopile na junijskih volitvah v Evropski parlament.

Največ sredstev je za kampanjo namenila največja opozicijska stranka SDS, ki je vanjo vložila dobrih 300.000 evrov. Sledita ji največja vladna stranka Gibanje Svoboda z dobrimi 270.000 evri in NSi z dobrimi 240.000 evri. SLS je z dobrimi 160.000 evri vložka v kampanjo četrta po višini stroškov, preostale liste pa so se v kampanjo podale s skromnejšimi zneski in so zanjo odštele manj kot 100.000 evrov.

Med strankami, ki so dobile svoje predstavnike v Evropskem parlamentu, se je vložek v kampanjo najbolj obrestoval SD, ki je porabila 44.100 evrov za izvoljenega poslanca, najmanj pa NSi, ki je za poslanca namenila 242.971 evrov. Obe stranki sta osvojili po en poslanski mandat v Evropskem parlamentu.

Tudi razmerje med vloženimi sredstvi in rezultatom volitev pokaže, da je bila najmanj učinkovita kampanja NSi. Stranko je namreč vsak glas, ki ga je dobila na volitvah, stal 4,69 evra. V tem smislu tudi ni bila preveč uspešna kampanja SLS, ki je za vsak glas namenila 3,40 evra, a ostala pred vrati Evropskega parlamenta.

Zmagovalko volitev SDS je vsak glas stal 1,47 evra, drugouvrščeno Gibanje Svoboda pa 1,87 evra.

Izmed vseh list, ki so se podale na volitve, je bila najbolj učinkovita kampanja liste Nič od tega, ki jo je vsak dobljeni glas stal sedem centov. Manj kot en evro za glas so odštele še Vesna (0,93 evra), SD (0,84 evra) in Resni.ca (0,51 evra).

Stranke so kampanjo večinoma financirale s sredstvi, ki so jih prenesle s svojih rednih računov, posojila ni najela nobena. Medtem ko zbiranje sredstev z donacijami pravnih oseb ni dovoljeno, pa lahko stranke oz. liste sprejemajo donacije fizičnih oseb. Nekatere liste so tudi v tokratni kampanji del sredstev zbrale na tak način.

Pri tem izstopa direktor podjetja BIA Separations in večinski lastnik medijskih družb Domovina in Media X Aleš Štrancar, ki je SLS namenil 22.208 evrov.

So pa za kampanjo posameznih list, na katerih so kandidirali, prispevali tudi nekateri kandidati za evropske poslance.

Največ Vladimir Prebilič, ki mu je tudi uspel preboj v Bruselj, in sicer je za kampanjo Vesne prispeval 20.900 evrov. Kandidata SDS Franc Kangler in Branko Grims sta svoji stranki prispevala po 3000 in nekaj več kot 4600 evrov. Nosilec liste SD Matjaž Nemec je za strankino kampanjo prispeval 5500 evrov, njegov strankarski kolega Milan Brglez pa 3000 evrov. Kandidat NSi David Klobasa, ki mu ni uspelo osvojiti poslanskega mandata, je stranki namenil 4000 evrov, tedanji evropski poslanec in nosilec liste Zelenih Klemen Grošelj pa je za kampanjo omenjene liste namenil 5000 evrov.

Organizatorji volilne kampanje, katerih listam je uspel preboj na evropski politični parket, so sicer upravičene do povračila stroškov volilne kampanje v višini 0,33 evra za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev v volilni kampanji.

STA objavlja tabelo z višino sredstev, ki so jih stranke porabile za financiranje volilne kampanje, številom glasov, ki so jih prejele na volitvah, in številom izvoljenih poslancev. Objavljamo tudi, kakšen je bil njihov strošek na posameznega volivca, ki jim je namenil svoj glas, ter strošek na izvoljenega evropskega poslanca (oboje v evrih).


porabljena strošek strošek
lista sredstva št. glasov poslanci na glas na poslanca
---------------------------------------------------------------------
SDS 303.234 206.386 4 1,47 75.809
Svoboda 278.408 149.200 2 1,87 139.204
Vesna 66.360 71.023 1 0,93 66.360
SD 44.100 52.390 1 0,84 44.100
NSi 242.971 51.812 1 4,69 242.971
SLS 165.328 48.637 / 3,40 /
Levica 95.938 32.436 / 2,96 /
Resni.ca 13.723 26.767 / 0,51 /
DeSUS in DD 27.400 14.980 / 1,83 /
Zeleni 11.925 10.865 / 1,10 /
Nič od tega 738 10.263 / 0,07 /
SNS 115 /* / / /

*SNS je odprla volilni račun, a se nato na volitve ni podala, zato je imela stroške zgolj z odprtjem posebnega volilnega transakcijskega računa.


Tabela s podatki o višini povračila za financiranje volilne kampanje (v evrih).


lista povračilo
--------------------------
SDS 68.107
Svoboda 49.236
Vesna 23.437
SD 17.288
NSi 17.098



Vir: Ajpes in Državna volilna komisija