Nov dan in nova laž predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar

Novinarja sta jo med drugim vprašala v zvezi s fiktivnim računom za 778 evrov, ki ga je njen zavod Info Hiša avgusta leta 2015 izdal Rdečemu križu Slovenije. Tedaj je bila Musarjeva predsednica Rdečega križa. Na vprašanje novinarjev portala 24ur.com o tem se je predsedniška kandidatka pritlehno zlagala, da ni bilo nič narobe, češ da je tedaj zgolj »izstavila račun za vodenje Rdečega križa v znesku, ki mi je pripadal. Kasneje sva se z računovodjo pogovarjala, da to ni najbolj primeren način, in jaz sem tisti račun stornirala, denar vrnila in potem je šlo po ustaljeni poti, kakršno so imeli prej pri izplačilih.«

Resnica je drugačna. Na računu je bilo zapisano, da gre za pravno svetovanje zavoda Info Hiša Rdečemu križu. To je bilo mesec dni po tem, ko je Musarjeva postala predsednica Rdečega križa. Kot rečeno, je bil račun lažen. Njen zavod ni nikoli za RKS opravil storitev pravnega svetovanja, kot je to zapisano na računu.

Šlo je za nekaj drugega: Musarjeva je bila kot predsednica RKS upravičena do honorarja za poslovodenje v višini 500 evrov neto na mesec. To ni sporno. Toda humanitarna organizacija bi ji morala v skladu z zakonodajo to izplačati osebno. Od zneska 778 bi morali odvesti prispevek za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje in dohodnino, tako da bi ji ostalo 500 evrov neto. Musarjeva pa se je temu izognila na način, da je njen zavod Rdečemu križu izstavil lažni račun, zavod pa je dobil »polnih« 778 evrov. Pokojninska in zdravstvena blagajna sta bili oškodovani.

Očitno so v notranji kontroli na RKS ugotovili, da gre dejansko za kaznivo dejanje (ponarejanje listin) in so Musarjevo pri tem početju ustavili. Njen zavod je tako izdal dobropis in vrnil nakazan denar. Naknadno ji je bil obračunan in izplačan honorar za poslovodenje v skladu z dohodninsko zakonodajo in s sklenjeno pogodbo, plačane so bile predpisane dajatve. Ne glede na to pa gre za sum kaznivega dejanja ponarejanja listin, ki še ni zastaralo in policija je po tem, ko smo o tem nedavno pisali pri Reporterju, začela predkazenski postopek.

Sedanja predsedniška kandidatka se je torej zlagala tako leta 2015, ko je Rdečemu križu izdala račun njenega zavoda za pravno svetovanje, ki ga nikoli ni bilo, kot tudi zdaj, ko pravi, da je šlo za račun za njeno vodenje RKS. Pri prvi laži gre za sum kaznivega dejanja, z drugo lažjo pa skuša opravičiti prvo in še naprej zavajati javnost. Oboje bi seveda (poleg ostalega) v »normalnih demokracijah« predsedniškega kandidata de facto diskvalificiralo za mesto predsednika republike.