Norost gre nekaterim v nos: vlom na gradu Cmurek, tarča Muzej norosti

Čeprav je na gradu na ogled več razstav, so vlomilci razdejali le razstavo Neskončne trate norosti. Škodo, ki je nastala, še ocenjujejo, zna pa biti visoka, ker je bilo v skladišču še veliko neobdelanega gradiva, je za STA pojasnila Farasinova. Za vlom težko kogarkoli obsojajo, glede na razmere v zadnjih časih "pa seveda najprej pomislimo na tiste, ki nas tudi sicer ovirajo pri delu", je dodala.

Kot je še povedala, se je vlom zgodil noč pred srečanjem, ki so ga pod naslovom Pridi na kavo na grad ob vseh zdravstvenih ukrepih zaradi epidemije pripravili za sokrajane in podpornike gradu. Na srečanju kot tudi po družbenih omrežjih so prejeli veliko podpore za svoje delo, je še poudarila predsednica sveta zavoda muzeja.

Muzeju norosti je Socialno varstveni zavod (SVZ) Hrastovec že konec januarja odredil izselitev iz prostorov gradu Cmurek. Pozneje je rok za izselitev podaljšal do konca junija, medtem pa naj bi z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skušali najti rešitev za grad. V muzeju ves čas opozarjajo, da izselitev ni mogoča, saj so vsebine, ki jih muzej obravnava, neločljivo povezane s tem gradom.

Iskanje rešitev se je ta mesec preneslo na vlado. V Muzeju norosti ocenjujejo, da bi namesto podaljšanja roka za njihovo izselitev iz grajskih prostorov, morala biti sprejeta odločitev o ustavitvi postopka izselitve. Po drugi strani jim odločitev sveta SVZ Hrastovec tudi vliva upanje na rešitev, ki naj se poišče na ravni vlade.

V SVZ Hrastovec predlagajo, da ministrstvo za delo preda grad ministrstvu za kulturo, to pa naj se nato z Muzejem norosti dogovori o uporabi, najemu ali nakupu gradu. Vsi vpleteni se strinjajo, da je treba dolgoročno urediti status gradu, a so za to potrebne tudi določene zakonodajne spremembe.

Grad Cmurek je v lasti države in upravljanju SVZ Hrastovec, čeprav ta od leta 2004 tam ne opravlja več svoje dejavnosti. Od leta 2014 v grajskih prostorih deluje Muzej norosti, ki se ukvarja z raziskovanjem in predstavljanjem zgodovine gradu, v katerem je več desetletij deloval zavod za duševno bolne. Za cilj si je postavil celovito obravnavo fenomena t. i. norosti s ciljem njegove pojmovne širitve, reaktualizacije, detabuizacije, dezinstitucionalizacije in rekultivacije.