Pelinolistna ambrozija sodi med najbolj alergene rastline v naravi. Njena domovina je severna Amerika, v Evropo pa smo jo zanesli sredi 19. stoletja s semeni žitaric in drugih poljščin. Njen razmah po Evropi se je pričel pred četrt stoletja. Cvete od julija do novembra, njen pelod pa zaradi aerodinamične oblike veter zanese tudi do 200 kilometrov daleč. Praktično je neuničljiva, saj njeno seme v tleh ostane kaljivo tudi več kot 20 let.
V Sloveniji sta se politika in kmetijska stroka šele leta 2010 lotila sistemskega uničevanja ambrozije. Da gre za izredno trdoživ in za zdravje ljudi nadvse nevaren plevel, so spoznali tudi v drugih evropskih državah, zlasti pa v Aziji, kamor se ambrozija nezadržno širi. Zato so že leto dni po tem, ko je Slovenija uvedla sistemske ukrepe za njeno zatiranje, na mednarodnem združenju za ambrozijo s sedežem v Švici prvo soboto po poletnem solsticiju razglasili za mednarodni dan ambrozije. Dan je izbran povsem simbolično, saj je takrat rastlina že dovolj razvita, vendar še ne cveti.
Da zaenkrat še ne obvladujemo njene širitve, so si morali priznati strokovnjaki iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske, držav, ki jih preplavlja strupena ambrozija, na mednarodnem posvetu v Lendavi. Alergije, povezane z ambrozijo so zelo pogoste. Njen pelod je glavni krivec za jesenski seneni nahod. Poleg tega povzroča veliko gospodarsko škodo saj s svojo rastjo izpodriva avtohtone rastline, jih zaduši in uniči.
Da bi zmanjšali škodljive vplive na zdravje je pomembno, da v obvladovanju rastline sodeluje cela skupnost, strokovne institucije, nevladne organizacije. Pomembna je informiranost in ozaveščenost ljudi, posameznikov, imetnikov zemljišč, lokalne skupnosti ter skrb za sistematično in pravilno odstranjevanje rastline. Osnovno navodilo je zelo preprosto: ambrozije se je treba lotiti z rokavicami.
Na pobudo župana občine Lendava Antona Balažka je bila na začetku letošnjega leta postavljena naprava za merjenje koncentracije cvetnega prahu v zraku. Gre za pomembno pridobitev, saj poleg monitoringa cvetnega prahu v Izoli, Ljubljani in Mariboru lahko spremljalo stanje tudi v Pomurju. Monitoring se izvaja celo leto, rezultati meritev pa so dosegljivi na spletnih straneh Občine Lendava, Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
