Okrajno sodišče v Kamniku je Drolca septembra lani zaradi zlorabe položaja pri odobritvi poroštva zasebnemu podjetju obsodilo na osem mesecev zaporne kazni. Da je višje sodišče pravnomočno oprostilo Drolca, sta za Dnevnik v petek potrdila njegova zagovornika Rudi Potrpin in Peter Volgemut. "Višje sodišče v Ljubljani je sodbo okrajnega sodišča spremenilo zaradi kršitev materialnega prava. Na tožilstvu so gospodu Drolcu očitali pridobitev nepremoženjske koristi, a ni bil podan zakonski znak za to," sta za časnik sporočila njegova odvetnika. Kot je za STA dejal Drolec, je bila takšna odločitev višjega sodišča pričakovana.
Kot piše Dnevnik, se je dolgoletni župan Komende v nemilosti občinskih svetnikov in ne nazadnje tožilstva znašel s tem, ko je junija 2010 podpisal pogodbo o pristopu k dolgu s podjetjem Hades Trgovina. Njegov lastnik je bil Branko Plešinac, partner tudi v drugih občinskih projektih, ki bi moral dokončati gradnjo Center Komenda. Drolec mu je s tem omogočil pridobitev 6,8-milijonskega kredita pri Gorenjski banki, občina Komenda pa bi v primeru bankrota Plešinčevega podjetja poravnala 1,5 milijona evrov dolga. Zaradi spornega poroštva bi občina skorajda izgubila Poslovno cono (PC) Komenda, vendar je v začetku letošnjega leta sodišče omenjeno poroštvo razglasilo za nično.
Čeprav je Drolec s pritožbo uspešno izpodbil argumente tožilstva in se rešil zaporne kazni, nad njim po navedbah časnika še vedno visi senca dvoma zaradi drugih domnevno spornih poslov. Pri Plešincu, ki mu je občina pod njegovim vodstvom dodelila več velikih projektov, si je Drolec nepovratno "izposodil" 85.000 evrov. Sredstva je vrnil šele, ko se ga je z izvršbo lotil Miloš Milović, v devetdesetih letih vodja varnosti pokojnega premierja Janeza Drnovška. Drolec je skupaj s Plešincem svetoval tudi občinskemu podjetju PC Komenda in s tem po oceni protikorupcijske komisije prišel do 36.000 evrov nezakonite premoženjske koristi.
Drolec, ki je pred kratkim županski stolček v Komendi prepustil Stanislavu Poglajnu in se upokojil, je sicer leta 2011 zaslovel s posnetkom prostodušnega priznanja, da je podkupoval državne uradnike. S tem naj bi pospešil denacionalizacijski postopek in to prav pri občinskem projektu Center Komenda, zaradi katerega je bil obsojen.