Da je podajanje roke predstavnikom vlad, ki vršijo morijo civilistov in otrok, v imenu reševanja nekakšnih gospodarskih interesov naše države, kot je bilo zaznati iz izjav naših ministrov, nihilistično, je v pogovoru za Reporter dejal asistent na Fakulteti za humanistiko Blaž Podobnik.

Kolikor se sodelovanje upravičuje še z domnevno obrambo stebrov krščanske ali judovsko-krščanske civilizacije, pa lahko govorimo tako rekoč o blasfemiji, je dodal. Upa, da bodo kristjani kot državljani v takšni drži prepoznali neko hudo nedoslednost in nanjo opozorili politične zastopnike.

V tedniku Družina je Podobnik še z Lukom O. Jermanom, Tadejem Riflom, Patrikom Benedičičem, Tomažem Rodetom in Urbanom Šifrerjem objavil prispevek Izpraševanje krščanske vesti ob vojni v Palestini.

Ravnanje slovenske »krščanske« politike v odnosu do te vojne oziroma krepitev političnega sodelovanja z vojskujočo se državo, ki jo bremenijo resne obtožbe genocida, konkretno pa tisoče in tisoče družin, žrtvovanih končni rešitvi konflikta, vidijo kot v najboljšem primeru nedostojno, v najslabšem pa cinično in skrajno brezdušno.

Zavračajo tudi napoved premestitve veleposlaništva v Jeruzalem prav v času, ko Izrael relativizira vrednote mednarodnega (humanitarnega) prava. Sopodpisniki izpraševanja vesti si želijo, da bi v prizadevanjih za zaščito dostojanstva najšibkejših dobili bolj jasno usmeritev in vodstvo naših duhovnih pastirjev, škofov. V tem imajo, so sklenili zapis, zgled papeža Leona XIV. in latinskega patriarha v Jeruzalemu kardinala Pizzaballe.

V intervjuju za Objektiv pred volitvami je Janez Janša na vprašanje, ali se strinja, da je napad ZDA in Izraela na Iran kršitev mednarodnega prava, odvrnil: »Mislim, da je nesmiselno govoriti o mednarodnem pravu in se pretvarjati, kot da je to neka ureditev, dana od nebes.« Delati se, da obstaja mednarodno pravo, ki ga pokličemo na pomoč, je po njegovih besedah zavajanje naivnih ljudi.

Če je mednarodno pravo nesmiselno (nihilistično), je toliko bolj smiselno in uporabno, predvsem pa močnejše, nacionalno pravo – kot ga seveda vidi politika. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko se je sicer vdala, pri tem pa Evropska komisija vztraja, da je v njenem postopku izbire posebne predstavnice EU za Sahel spoštovala pravila.

Bo že držalo, da je vztrajnost v torpediranju prejšnje zunanje ministrice razumeti tako kot kazen za njeno iskanje mednarodnega prava na pomoč, poskus, kot meni Luka Lisjak Gabrijelčič, kako v regiji Evropo tesneje vezati na interese Tel Aviva in Washingtona.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.