Po Trumpu na vrsto prišla Pirc Musarjeva

"Nismo preprečili holokavsta, nismo preprečili genocida v Ruandi, nismo preprečili genocida v Srebrenici. Moramo preprečiti genocid v Gazi. Ni več izgovorov. Nobenih," je v svojem govoru poudarila predsednica Pirc Musar.

To moramo po njenih besedah storiti "zaradi prihodnjih generacij, da izpolnimo svojo odgovornost kot ljudje in se prepričamo, da smo na pravi strani zgodovine".

Pirc Musar je ob tem v svojem govoru posredno kritizirala ukrepe ZDA proti sodnikom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), vključno s Slovenko Beti Hohler, pa tudi druge politike trenutnih oblasti v Washingtonu, ki odstopajo od mednarodnih sporazumov in financiranja agencij Združenih narodov.

"Vsako tako dejanje je udarec v samo hrbtenico multilateralizma, ki ni oblikovan za nekaj najmočnejših držav, ampak v korist vseh nas," je dejala.

Pred tem je menila, da se "vizija upanja v novo obdobje miru in sodelovanja" ob ustanovitvi Združenih narodov pred 80 leti ni uresničila, razmere pa so se dejansko še poslabšale.

Varnostni svet ZN po njenih besedah "ne izpolnjuje pričakovanj sveta, če jih kadar koli je", saj pet stalnih članic - Velika Britanija, Francija, ZDA, Rusija in Kitajska - ne predstavljajo zgleda preostalemu svetu, temveč delajo za svoje lastne interese.

Omenila je še popuščanje pri ciljih trajnostnega razvoja, razkroj mednarodnega prava ter ogroženost neodvisnosti mednarodnih sodnikov in konvencij, kot je Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.

Menila je, da bi morala Generalna skupščina ZN zahtevati svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča o vprašanju prepovedi genocida in zločinov zoper človečnost.

Predlagala je oblikovanje Svetovnega foruma za prihodnost, ki ga je opisala kot "vključujoče gibanje držav, zavezanih multilateralizmu, medsebojnemu spoštovanju in branjenju skupne vizije" Pakta za prihodnost, ki so ga članice ZN sprejele septembra lani.

"Pakt za prihodnost jasno določa, kaj je treba storiti, da spremenimo svet na boljše. Kot skupnost lahko uspemo samo, če sprejmemo, da ni prihodnosti za človeštvo brez temeljitih sprememb," je menila predsednica. Zavzela se je za reformo Varnostnega sveta in napredek na področju enakosti spolov, pri čemer je pozvala k izvolitvi prve generalne sekretarke ZN v zgodovini organizacije.

"Doseči moramo dejansko enakost spolov, saj koristi ne samo ženskam in deklicam, ampak celotnim družbam. Resnična enakost zahteva sistemske spremembe," je dejala.

Zavzela se je tudi za multilateralizem, strpnost, medsebojno spoštovanje in vključujoč dialog ter pozvala svetovne voditelje k odgovornosti.

"Če voditelji tega planeta osmim milijardam ljudi ne moremo ponuditi ničesar razen grozot, spopadov, onesnaževanja, strahu, neenakosti in vojne, se moramo soočiti z resnico: da sodelujemo v zločinih zoper našo civilizacijo in naš planet. Ne samo mi, državni voditelji, tudi vodje mednarodnih ustanov, izvršni direktorji in vsi posamezniki, ki imajo moč, da nekaj spremenijo, delijo to odgovornost," je še dejala predsednica.