Davek na finančne storitve, imenovan tudi davek na položnice, je DZ na predlog takratnega finančnega ministra Janeza Šušteršiča potrdil konec leta 2012, banke in hranilnice pa so ga začele obračunavati spomladi 2013. Leta 2013 je proračunu zagotovil 32 milijonov evrov prihodkov, od tokratnega zvišanja se pričakuje 13 milijonov evrov več.
Od davka od prometa zavarovalnih poslov, ki je bil uveden leta 1999 z uvedbo davka na dodano vrednost, ki za zavarovalnice ne velja, se je leta 2013 v proračun steklo 63 milijonov evrov, od zvišanja davčne stopnje za dve odstotni točki pa si vlada obeta za približno 17 milijonov evrov večji izplen letno.
Skupni finančni učinki za proračun od zvišanja obeh davkov so tako ocenjeni v skupni višini 30 milijonov evrov. S tem se bo deloma nadomestil izpad prihodkov od davka na bilančno vsoto bank, ki se je začel uporabljati 1. avgusta 2011, z letom 2014 pa je ugasnil.
V zavarovalnicah potrjujejo, da bodo zato od 1. januarja na vsa tista zavarovanja, pri katerih se obračunava davek od prometa zavarovalnih poslov, dodali davek v višini 8,5 odstotka. Čeprav zavarovalnih premij ne bodo podražile, pa bodo te za potrošnika višje, a zgolj zaradi povišane davčne stopnje, poudarjajo.
Višji davek bodo od svojih storitev obračunavale tudi banke, a ga vse še ne bodo takoj prelile v cene svojih storitev. Medtem ko bodo v Novi Ljubljanski banki svojo tarifo prilagodili novi davčni stopnji s 1. januarjem, bodo v Novi Kreditni banki Maribor nadomestila za plačilo položnic zvišali 1. marca. V Gorenjski banki in Banki Koper so povedali, da s 1. januarjem cen storitev še ne bodo spreminjali.