Nekdanji predsednik uprave Patrie Jorma Wiitakorpi je na današnjem naroku sojenja prek videokonference med drugim pojasnil, da je bil v času sklenitve pogodbe o nakupu oklepnikov vodja koncerna Patria. V okviru koncerna je delovalo tudi podjetje Patria Vehicles, s katerim je bila pogodba sklenjena. To pa je imelo svojega direktorja in svoje vodstvo, je pojasnil Wiitakorpi. Pri operativnem delu tega podjetja ni sodeloval, zato pred aprilom 2008 o njem ni vedel ničesar.
S tem stavkom je Wiitakorpi odgovarjal tudi na kasnejša vprašanja tožilstva, povezana z vlogami posameznih obtoženih, njihovimi medsebojnimi poznanstvi ter načinom dela Patrie Vehicles. Podobno je odgovoril tudi na vprašanje, ali je kdo v Sloveniji zahteval plačilo predujma.
Wiitakorpi je pojasnil, da je bil izvršni vodja projekta Heikki Hulkkonen, vodja trženja pa je bil Tuomas Korpi. Od Hulkkonena je dobival poročila o projektu, a se ne spominja, kako pogosto. Prav tako Wiitakorpi ni sodeloval pri pogovorih z Rotisom, so se pa v upravi pogovarjali o t. i. zmagovitem konceptu, ki je vključeval posamezne elemente posla, je dejal.
Povedal pa je, da investicije, kakršna je bila nakup oklepnikov, načeloma potrebujejo podporo vlade oziroma drugih pristojnih vladnih organizacij. "Vlada je tista, ki se načeloma odloči, za kaj se bo uporabil denar," je pojasnil. Kot je poudaril, v nobeni državi ni mogoče skleniti posla, ne da bi vlada odobrila partnerja, s katerim se sklene posel.
Podobno kot na vprašanja tožilstva pa je Wiitakorpi odgovarjal tudi na vprašanja obrambe. Zagovornik nekdanjega direktorja HSE Jožeta Zagožna, Boris Marčič, je še pred koncem obravnave za STA dejal, da sta vprašanja Wiitakorpiju postavljala le on in zagovornik direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča, Dejan Marković.
Marčiča je najbolj zanimalo, od kod nekdanjemu predsedniku uprave Patrie informacije, ki jih je podal med zaslišanjem pri finskih kriminalistih, vendar tudi obrambi Wiitakorpi po besedah odvetnika ni povedal "praktično nič konkretnega". Kot je pojasnil Marčič, se je namreč Wiitakorpi skliceval zgolj na dokumentacijo oziroma poročila, ki so mu jih predložili podrejeni.
Zagožen in Črnkovič sta se torej udeležila današnje obravnave, medtem ko se je brigadir Tone Krkovič prišel opravičit zaradi zdravstvenih težav. Tudi poslovnež Walter Wolf se sojenja ni udeležil zaradi zdravstvenih težav, premier Janez Janša pa se je opravičil zaradi službenih obveznosti.
Sojenje peterici obtoženih se je na Okrajnem sodišču v Ljubljani začelo 5. septembra lani. Janšo, Zagožna, Krkoviča, Črnkoviča in Wolfa obtožni predlog bremeni kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa 135 finskih oklepnikov Patria. Vseh pet očitke zanika.