Na RTV Slovenija čakajo, ali jim bo vlada zagotovila potrebne milijone

Na dnevnem redu popoldanske seje sveta so sicer še tekoča obvestila uprave pa tudi predlogi in pobude varuhinje gledalčevih pravic, finančnega in programskih odborov, komisij in članov sveta.

Svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) pa obenem še naprej zaposluje tudi finančno stanje javnega zavoda. Ta je vlado večkrat pozval k zagotovitvi nemotenega poslovanja. Tudi zaradi plačne reforme v javnem sektorju bo namreč brez njenih ukrepov leto 2025 zaključil s precejšnjim primanjkljajem, so opozorili na RTVS.

Generalni sekretariat vlade je upravi RTVS spomladi v dopisu zagotovil, da še iščejo možnosti za dodatno financiranje radijskih in televizijskih programov za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost. Sredstva bi lahko zagotovili do jeseni, so predvideli. Dopis je sledil obvestilu iz decembra, da bo ustanovitelj v letu 2025 zagotovil RTVS določena dodatna sredstva iz državnega proračuna v ta namen.

Ministrstvo za kulturo je po spomladanskem dopisu generalnega sekretariata vlade dalo v javno razpravo predlog novele zakona o RTVS, po katerem bi državni proračun za manjšinske programe namenil osem odstotkov sredstev, ki se letno zberejo z rtv-prispevkom. Osemodstotni delež bi potemtakem letno znašal nekaj nad osem milijonov evrov. Obenem naj bi se rtv-prispevek usklajeval z inflacijo. Po oceni ministrstva predlog novele zakona zagotavlja zadostna sredstva za nemoteno poslovanje zavoda.

Članstvo sveta zavoda, ki je začel delovati 5. junija 2023, se je v zadnjem obdobju sicer spremenilo. Glavni vzrok tiči v noveli zakona o RTVS iz leta 2022, ki je opredelila novi svet zavoda in postopek imenovanja. V skladu z njo je bilo prvo imenovanje oz. izvolitev devetih članov 17-članskega zavoda samo za dobo dveh let. Kateri člani bodo v svetu štiri leta in kateri le dve, je odločil žreb, ki ga je januarja 2023 opravila predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Glede na rezultate žreba so zaposleni na zavodu za dveletni mandat iz lastnih vrst izbrali dva člana sveta, prav tako je dva člana izbral Nacionalni svet za kulturo, po enega pa italijanska in madžarska narodna skupnost, Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja ter krovna organizacija invalidskih organizacij.

Za novi mandat, ki pa ne bo več trajal samo dve leti, ampak štiri, je italijanska narodna skupnost po dveh letih znova izbrala Andreo Bartoleta, madžarska narodna skupnost pa Roberta Požonca. Prav tako bosta tudi v novem mandatu v svetu sedela predstavnika zaposlenih v zavodu Janez Pirc in Boštjan Ogris. Na predlog Nacionalnega sveta za kulturo bo novi član Igor Šmid, Gorazd Meško bo novi član na predlog SAZU, Mateja Kocjan na predlog Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja, Matjaž Debevc pa na predlog Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS).

Za štiriletni mandat so medtem zaposleni leta 2023 iz lastnih vrst izbrali štiri člane, po enega pa predsednica republike, Varuh človekovih pravic, Informacijski pooblaščenec in Olimpijski komite Slovenije.

Predstavniki zaposlenih bodo do konca štiriletnega mandata sveta Ilinka Todorovski, ki jo je predlagal svet delavcev RTVS, ter Gregor Drnovšek, Robert Pajek in Barbara Brezavšček Stegeman. V svetu bo še naprej tudi Klaudija Sedar, ki jo je predlagala predsednice republike, predsednik sveta Goran Forbici je v svetu na predlog Varuha človekovih pravic, Špela Stare na predlog Informacijskega pooblaščenca in Marta Bon na predlog Olimpijskega komiteja Slovenije.