Lejko Zupančeva je ob tem spomnila, da številke v državi naraščajo, bolnišnice so polne, prav tako enote intenzivne terapije, žal pa hkrati ne narašča število cepljenih proti covidu-19. Zato je še enkrat poudarila izrazit pomen cepljenja kot ene od metod obvladovanja epidemije covida-19, za katero stroka meni, da je med najbolj učinkovitimi, kar se je v razvitem svetu že izkazalo pri zaustavljanju hospitalizacij in smrtnosti.
Po besedah infektologa Matjaža Jereba je bilo že večkrat izpostavljeno, da so intenzivni oddelki kritično mesto, kjer se lahko zdravstvo zlomi, če bo število covidnih bolnikov raslo nepredvidljivo. V zadnjih dveh tednih se soočajo s počasnim, a vseeno vztrajnim porastom števila bolnikov tudi tam.
Trenutno je povprečna starost bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego, 62 let, najmlajša bolnica pa je stara 35 let. Štirje bolniki ob mehanskem predihavanju potrebujejo tudi podporo aparata za izven telesno oksigenacijo, kar pomeni, da gre za tako hudo prizadetost dihal, ki je z običajnimi aparati ne uspejo ustrezno stabilizirati.
Deleži zbolelih, ki so bili cepljeni, so po njegovih besedah na intenzivnih oddelkih v zadnjih tednih ves čas podobni. Vsaj 75 odstotkov je takih, ki niso cepljeni, med tistimi, ki so bili cepljeni, pa je pet od 12 takih s hudo imunsko motnjo, ostali so starejši in imajo sočasno tudi druge kronične bolezni. Do danes je sicer na intenzivnem oddelku umrla samo ena bolnica, ki je bila polno cepljena in pri kateri je šlo za presaditev organa.
"Vsi vemo, da nas cepljenje ne zaščiti stoodstotno pred okužbo. Vsi podatki, objave in izkušnje pa kažejo, da pomembno zniža verjetnost, da bomo zboleli, še bolj, da bi zboleli za hudo obliko ali pa morda celo umrli. Se je pa treba zavedati, da zaščita takoj po cepljenju ni vzpostavljena, zlasti pa ni absolutna," je poudaril Jereb.
Medtem ko ne beležijo primerov poprej zdravih in cepljenih posameznikov, ki bi potrebovali bolnišnično pomoč, pa imajo primere zdravih ljudi, ki niso bili cepljeni in zdaj potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, tudi na intenzivnih oddelkih. Takšni primeri so sicer redki, je dodal Jereb.
Ob tem je Lejko Zupančeva pripomnila, da je kar nekaj doslej zdravih starostnikov, ki se niso cepili in zbolijo do te mere, da potrebujejo hospitalizacijo, ki se lahko dostikrat zaplete. Iz nekoga, ki je doslej odlično funkcioniral, po njenih besedah nastane človek s hudimi posledicami, ki ni več sposoben samostojnega življenja. Pri tem je poudarila, da so možnosti stranskih učinkov po cepljenju pri starejših precej manjše, zato ni razloga, da se ne bi cepili.
Otroke pa trenutno ogroža predvsem epidemija respiratornih bolezni, predvsem okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), je opozoril strokovni direktor pediatrične klinike Marko Pokorn. Od začetka jeseni so na respirator morali priključiti že 14 otrok, kar je približno toliko, kot jih sicer v polovici sezone okužb z RSV. Na pediatrični kliniki trenutno zdravijo tudi tri otroke s covidom-19, ponovno se pojavlja tudi bolniki z večorganskim vnetnim sindromom po prebolelem covidu-19.
Mlade covidne bolnike sicer zdravijo tudi na infekcijski kliniki, kjer so septembra in oktobra zdravili skupno 22 otrok, eden je potreboval intenzivno zdravljenje. Najmlajši bolnik je bil star pet tednov, najstarejši pa okoli 15 let, je pojasnila vodja dejavnosti za otroke na infekcijski kliniki Mojca Rožič.
K odgovornemu vedenju, predvsem med prihajajočimi počitnicami, je poleg Lejko Zupančeve pozvala tudi infektologinja in vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar. "Ko gremo na dopust, je pomembno, da se samozaščitno vedemo, da z dopusta poleg lepih spominov ne prinesemo še okužbe," je dejala. Svetuje izlete v naravo in čim manj zadrževanja v notranjih prostorih, sicer pa redno zračenje slednjih. Tudi ob minimalnih bolezenskih znakih je po njenih besedah treba ostati doma.
Med trenutnimi centri okužb je Logarjeva sicer naštela študentska druženja in različne zabave, pa tudi zasebna druženja in delovna mesta.
Odzvala se je tudi na najnovejši vladni projekt za spodbujanje cepljenja proti covidu-19, s katerim bi nagrajevali time družinske medicine, ki bodo opravili dodatno delo in s tem zagotovili večjo precepljenost pri njih opredeljenih bolnikov. Kot je dejala, je bil to predlog ministrstva za zdravje, v strokovni skupini pa so se posvetovali in sklenili, da so vsi ukrepi, ki pripeljejo do dobre precepljenosti, smiselni. Poudarila je, da je zaupanje posameznikov namreč še vedno najvišje, kadar jim informacije podajo izbrani zdravniki.
Lejko Zupančeva pa se je odzvala na informacije iz zdravniških vrst o nejasnostih glede protokola za predpisovanje zdravila regeneron. Kot je dejala, ji je žal, da to sliši, saj se trudijo z aktivnim obveščanjem. Vsaj dvakrat so o tem obveščali v biltenu zdravniške zbornice, ministrstvo, ki je zdravilo nabavilo, pa je posebej obveščalo strokovne direktorje bolnišnic, zato ne ve, kje bi lahko nastala težava.
Protokol je po njenem mnenju zelo enostaven - zdravilo je namenjeno tistim, ki imajo dejavnike tveganja za težek potek bolezni. To je potrdila tudi infektologinja Tadeja Kotar in dodala, da je v zvezi s tem zelo veliko zanimanja in klicev tako s strani zdravnikov kot posameznikov. Vse posameznike je zato prosila, da najprej stopijo v stik s svojim zdravnikom.
Lejko Zupančeva in Jereb sta danes odgovarjala tudi na vprašanje, ali bi Poklukar moral prevzeti objektivno odgovornost za smrt mlade bolnice po cepljenju z Janssnom. Menita, da ne moremo govoriti o krivdi ministra. Kot sta dodala, so to nepredvideni dogodki, ki jih nikakor ni mogoče napovedati. "Prednost in privlačnost cepiva je bila tudi v tem, da je potreben samo en odmerek. Tudi jaz bi se cepila s tem cepivom, če ne bi že bila cepljenja z drugim," je dejala predstojnica infekcijske klinike.