Epidemiologinja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Eva Grilc je pojasnila, da pri več kot 200 prijavah izstopata primorska in notranjska regija. Zadnja žarišča so okoli Idrije pa tudi okoli Škofja Loke. Povprečna starost bolnikov je okoli 50 let pri ženskah, pri moških okoli 44. "Zadnje takšno t. i. mišje leto je bilo 2019, ko smo v celi sezoni imeli 252 primerov," je dejala Grilčeva, ki pričakuje, da bo letos število obolelih rekordno veliko.
Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete, ki je edini laboratorij v Sloveniji za diagnosticiranje hantavirusne okužbe, so do torka že testirali 516 vzorcev, od katerih so bili 203 pozitivni, je povedala Tatjana Avšič Županc z inštituta.
"Okrog 40 odstotkov vseh preiskovanih vzorcev je pozitivnih. Vsi testiranci so bili okuženi z virusom Puumala," je dejala in pojasnila, da poznajo tudi virus Dobrava. Omenjena virusa sta v Sloveniji najpogostejša povzročitelja hemoragične mrzlice z renalnim sindromom.
Diagnostika je urgentna, poteka ves dan, tako da se poleg diagnostike novega koronavirusa letos ubadamo še z diagnostiko hemoragične mrzlice. Tega smo navajeni, saj to diagnostiko izvajamo v našem laboratoriju že 38 let, je še dodala Avšič Župančeva.
Za razliko od prejšnjih let, ko je bilo težišče bolezni v vzhodni Sloveniji, letos po besedah predstojnice Infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC) Tatjane Lejko Zupanc ugotavljajo zelo veliko število hospitaliziranih in ambulantno pregledanih bolnikov za hemoragično mrzlico v drugih delih države.
"Ta hip na infekcijski kliniki leži osem bolnikov, 70 pa smo jih že odpustili," je dejala in izpostavila, da gre za lažji potek bolezni in da resnih zapletov niso imeli. Tudi sicer se ta bolezen, kljub temu, da prizadene ledvice in je včasih potrebna dializa, v glavnem kar dobro konča, pravi Lejko Zupanceva.
Opozorila je, da je treba pri zaznavanju te bolezni biti pozoren, če ima oseba opravka s področjem, kontaminiranim z iztrebki glodalcev, predvsem z urinom in blatom. Poleg tega je treba biti pozoren na vročinske znake, saj se bolezen, kot je pojasnila, začne skoraj tako kot vse ostale virusne okužbe. Eden od zelo zanimivih zgodnjih znakov, po katerih že kar hitro prepoznajo to bolezen, je moten vid.
Zato je po njenih besedah zelo pomembno, da smo previdni pri opravilih ob hiši in v naravi, saj vemo, da se mišja mrzlica prenaša zlasti z vdihavanjem prahu, v katerem so delci izločkov oz. iztrebkov glodalcev. V teh pa se lahko nahaja virus mišje mrzlice.