Na Kamniškem naj bi junija 2015 postavili spominsko kapelico žrtvam povojnega nasilja

Kot je za STA pojasnil zgodovinar in član vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Mitja Ferenc, je v Kamniški Bistrici in v okolici Kamnika več prikritih grobišč, v katerih so končali maja in junija 1945 pobiti črnogorski četniki, hrvaški domobrani in ustaši in tudi slovenski domobranci.

Leta 2007 so v Kamniški Bistrici na treh lokacijah grobišča potrdili s sondažami. Pretekli mesec pa so sondirali tudi grobišče Macesnovec, tako da so v Kamniški Bistrici zdaj po navedbah Ferenca potrjene štiri lokacije grobišč povojnih pomorov.

Podatkov o tem, koliko žrtev je v teh grobiščih, nimajo. To bi lahko ugotovili le z izkopom žrtev, saj pisnih virov o teh dogajanjih ni in se morajo raziskovalci v začetku po Ferenčevih besedah opreti na ustne vire domačinov. V Kamniku je bilo namreč taborišče, od koder so ujetnike vozili na morišča na različne kraje v okolici Kamnika tako, da je Kamniška Bistrica le eden od številnih krajev z nekaj grobišči. Ta mesta so ostala skrita javnosti vse do leta 1994, ko je tedanja občina Kamnik, kot je dejal, postavila spominska znamenja.

Grobišče na Kopiščih, kjer naj bi stala spominska kapelica, je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na pobudo vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč po Ferenčevih besedah že vpisalo v register vojnih grobišč. S tem je olajšalo birokratske zaplete pri umestitvi kapelice v prostor.

"Občina Kamnik vodi vse postopke, da bi ob tem grobišču do maja 2015 postavili spominsko kapelo v spomin vsem žrtvam, pokopanim na tem območju, projekt bo finančno podprlo črnogorsko društvo Otkrit čemo istinu," razkriva Ferenc.

Društvo je tudi pobudnik postavitve kapelice, s čimer bi ob 70-letnici konca druge svetovne vojne počastili spomin na vse žrtve povojnega nasilja v Kamniški Bistrici oz. v Kamniku in okolici.

Z javnim natečajem naj bi izbrali projekt, temu pa bi po Ferenčevih navedbah sledila postavitev spominske kapelice. Ta naj bi bila postavljena približno 300 metrov od postaje žičnice na Veliko Planino ob cesti iz Kamnika v Kamniško Bistrico. Ob tem bi gomile, ki so bile potrjene kot vojna grobišča, ogradili, postavili informativne table, uredili kažipote in poti do njih.

Ob tem Ferenc opozarja tudi na možne zaplete. "Največji problem, ki ga poskušamo razrešiti, je dejstvo, da občina teh grobišč še nima umeščenih v prostorski plan in ker so grobišča na kmetijskem zemljišču - na travniku - obstajajo omejitve pri izdaji dovoljenj za izgradnjo enostavnega spominskega objekta v neposredni bližini grobišča. Prav gotovo si kot demokratična država ne moremo privoščiti, da bi izgradnja skromne kapelice bila ogrožena zaradi ozke ali ozkosrčne odločitve državnih uradnikov," zaključuje Ferenc. Prepričan je, da je treba prikrita grobišča označiti, jih postaviti v čas in prostor ter vrniti v javni spomin.