Na Hrvaškem naj bi bilo konec tedna še 70.000 Slovencev - bodo vztrajali na počitnicah in šli v karanteno?

Odločitev vlade, da za vse vračajoče s hrvaške obale od torka uvede obvezno dvotedensko karanteno, glede na precejšnjo rast števila okuženih na Hrvaškem, zlasti pa zaradi povečanega vnosa okužb iz te države tudi v Slovenijo, za nikogar ni bila presenečenje.

Slovenski turisti v naši južni sosedi so jo pričakovali, morda celo kakšen dan prej. Kar nekaj jih je počitnice skrajšalo že prej, ali pa je med njimi tekla debata o tem, kdaj bi se bilo najbolj pametno vrniti domov in se tako izogniti karanteni, pa tudi na katerih mejnih prehodih se je mogoče izogniti gneči.

Glede na poročanja medijev o tem, da konec minulega tedna na ponavadi najbolj obremenjenih mejnih prehodih v nasprotju s pričakovanji ni bilo nepopisnih kolon, pa tudi da je bilo med čakajočimi sila malo Slovencev, se zdi, da teh pretirana panika ni zgrabila.

Ali so čakali na zadnji dan in tako tvegajo, da jim do polnoči ne bo uspelo prečkati meje, ali pa je med okoli 70.000 slovenskimi državljani, ki naj bi trenutno še bili na Hrvaškem, večina upokojencev in takih, ki jih morebitna karantena ne bi pretirano prizadela, bo jasno že danes. Vsekakor pa se je pred odhodom domov dobro pozanimati o stanju na cestah in mejnih prehodih, da se povratnikom morda ne bi zgodil "karavanški tunel".

Dobro za Slovence je predvsem to, da lahko tudi v času koronavirusa mejo s Hrvaško prečkajo na vseh razpoložljivih mejnih prehodih, torej tudi tistih manjših, za katere tujci kljub "guglanju" niti ne vedo, ali pa na maloobmejnih, kjer je prestop meje dovoljen le hrvaškim in slovenskim državljanom. Ob tem velja opozoriti, da so slednji odprti le v dnevnem času.

Največ zastojev je kot ponavadi pričakovati na mejnih prehodih, ki vodijo iz Istre. Tam lahko čez dan slovenski turisti uporabijo tudi manjša mejna prehoda Podgorje in Brezovica pri Gradinu. Tistim, ki potujejo iz severnojadranskih otokov, sta na voljo prehoda Babno Polje in Petrina, od Bosiljeva, kjer se združita avtocestna odseka iz Dalmacije in Reke, pa je najbližja pot do Slovenije preko mejnega prehoda Vinica.

Štajercem, ki se vračajo iz Dalmacije, je v izogib Gruškovju vselej na voljo pot skozi mejna prehoda Dobovec pri Rogatcu ali Zgornji Leskovec, tistim, ki se vračajo še bolj proti severovzhodu države, pa tudi prehodi v Zavrču, Središču ob Dravi in Murskem središču. Lokalno prebivalstvo seveda pozna še vrsto manjših mejnih prehodov, zato se ob iznajdljivosti Slovencev ni bati, da ti ne bi pravočasno prišli domov.

Izkušnje v enem večjih hrvaških avtokampov v Biogradu na Moru so te dni pokazale, da se hrvaška obala opazno prazni. Prvi so se od tam odpravili Avstrijci, zdaj so na vrsti Slovenci, ker omenjeno mesto spada v zadarsko županijo, pa za zdaj Nemci še vztrajajo, kar nekaj je tudi Poljakov in Čehov.

Med slovenskimi gosti je precej pavšalistov, ki prej kot ponavadi svoje prikolice v skladu s priporočili govorca slovenske vlade Jelka Kacina "pripravljajo na zimo". Kacin je bila tudi sicer zadnje tedne verjetno največkrat izgovorjena beseda med njimi, v pričakovanju njegovega poziva k vrnitvi so vsi dnevno spremljali novice iz domovine.

Starejša Mariborčana sta se domov odpravila že v sredo, čeprav sta v pokoju in bi si karanteno ob povratku lahko privoščila, sta se ji raje izognila, saj sta povedala, da nimata nikogar, ki bi jima v tem primeru prinašal nujne potrebščine. Precej upokojencev se je vseeno odločilo ostati tako dolgo kot so načrtovali, saj je za njih prav september najlepši in najbolj umirjen del sezone.

Tiste najbolj previdne in odgovorne je pot z dopusta vodila že v petek zvečer, da bi se tako izognili gneči konec tedna, ki je nato ni bilo. Vsekakor se je v takem primeru najbolje na pot podati zgodaj zvečer, saj ob prihodu na cestninsko postajo Lučko pri Zagrebu in na mejnih prehodih po 22. uri dolgih vrst ni skoraj nikoli. Le danes tega slovenskim gostom ne bi svetovali, saj se jim prav lahko zgodi dvotedenski nenačrtovani oddih na njihovih domovih.